torek, 12. december 2006

7 - time is ticking out...

-------------------------------------------------------- 18. Junij 2005


Danes, ko ravno postavim stant s grafikami na Union Squre, se mi
oglasi mobitel.
Sluzba? :-)
Ja, pa kaj se!
AIPT – organizacija, ki rihta J vize: Kdaj si nazadnje prejel placilo
za delo? Saj ves, da po prenehanju dela lahko ostanes v US samo 30
dni?
Holy shit! Ce jim povem po pravici moram domov v Torek. Se 93 ur in
nekaj minut mi je ostalo, da najdem delo… tick. tick. tick. tick.
Na hitro se zmislim, mmmm, kaj pa vem, moram preverit v pisarni,
zvecer vam posljem e-mail. Takoj klicat pisarno in se zmenit, da bomo
napisali fiktivne ure.
Sedaj jih pesnim: prejsen Petek sem naprimer prisel ob 9:00, ne rajsi
recimo ob 9:30 in sel domov, recimo ob mmm 15:30 – smo morali se
popravit nacrte, potem smo se pospravljali pisarno…

Vceraj pa sem napisal e-mail Domi Enders, sefici biroja, ki je sedaj
na pocitnicah v Svici !!! Se kamnu bi se utrnila solza, ko bi ga
prebral. Najhuje pa je, da skortaj nic nisem priredil dejstev: Prihaja
poletje in zacenjajo se poletne prakse, kar pomeni vojsko studentov
pripravljenih delat zastonj. Torej s sluzbo kaze zelo slabo. Preselil
sem se v cenejse, slabse, stanovanje, v restavraciji, kinu ali cem
podobnem nisem bil od kar ne pomnim… Brez njene pomoci se moram vrnit
ze sedaj. To pomeni, da bom moral delati pol leta, da odplacam denar,
ki sem ga porabil, da sem prisel sem. (pomoci od sestre, natecaja, in
prodaje grafik nisem omenjal, ker se je to v resnici ne tice - resno)
Vem, da propad firme ni njena krivda. Ambak sem sem prisel z njeno Obljubo.
Pa saj ne zahtevam dosti: Naj mi vsaj placa delo, ki sem ga zadnjic v
NY naredil zastonj.
Bomo videli sedaj…

V ponedeljek imam "job interview". A se sprasujete zakaj tega nisem
dal v glavno vrstico? Prvic, ker sluzbe se nimam, imam samo interview
in drugic ker ponujajo 0-20 ur na teden samo cez poletje. 20 ur na
teden, bi mi ravno pokrilo stroske bivanja tu. Torej imam pokritih
0-100% stroskov. Bom videl, ce bodo hoteli podpisat papirje od J-vize,
sicer bomo nadaljevali igrico fiktivne zaposlenosti pri DOMI.
Kakorkoli drzite pesti, upajmo da vsaj to uspe… To bi mi ze bistveno
olajsalo zivljenje tu.

Mater, ce uspem izvest vse te manevre in zmagat igrice, ki sem jih
prisiljen igrat, da ostanem tu… uf.

Danes sem prodajal najdlje casa do sedaj: 9ur in pol. Zal pa je bila
prodaja zelo slaba, zasluzil sem samo $30. Prodajalka slik, zraven
mene je rekla da je izjemno slab dan in da je njen rekord $500. Jutri
grem spet, malo me grabi, to je kot igranje loterije, kaj pa ce bo
ravno jutri tisti dan… :-)

Ni komentarjev: