15 - Zlata kletka

----------------------------------------- 31. Julij 2005


Evo pa sem spet sem na varnem v zlati kletki. Moram priznat da me je
divja svoboda urbane dzungle kar zmatrala. Ratalo mi je prit na mejo,
ko bi morda ze lahko prezivel na cesti, brez uradne sluzbe, zgolj z svojo lastno ustvarijalnostjo - to si stejem pod velik uspeh.
Prvih nekaj dni so se mi zdele to cisto prave pocitnice. Sedaj pa
pocasi ze prihajam na navadno stanje uma, ki se mu rece sluzba:
zjutraj prvih nekaj ur cakas na odmor za kosilo, naslednjih nekaj pa
na konec dela in potem naslednji dan spet, in spet in spet in spet…

Smo stirje: "Mark Oller" -arhitekt- ima mene pod sabo, njegova zena
"Lauren" -design- (v sestem mesecu nosecnosti) pa "Ling" iz Hong
Konga.
Tako fanta skrbiva za arhitekturo – punci pa za dizajn -> razvijata
graficno podobo, skrbita za materijale, barve… zdaj koncno vem kaj
delajo designerji: nic kaj dosti: prekladajo objekte gor in dol, tako
da na koncu vse zgleda zlikano.
Prvic delam interierje in zaenkrat se mi zdi super.
Mark mi je dal njegov nacrt, ki ga je narisal na roke in ker nima casa
zame, se moram znajt po svoje. To pa pomeni, da poleg risanja po
njegovih predlogih zraven razvijam se svoje predloge. Se moram
pohvalit da je kar navdusen nad mano :-)
"Mark" rihta nove biznise in cele dneve visi na telefonu in pise
e-maile: poleg verige trgovin z ocali bomo delali se ene dva ali tri
bare in pa –zanimivo- penthouse na Union Squaru - pa naj se clovek
vzdrzi vrazeverja.
Mogoce bo zaposlil se enega?

Muzika: to ni prizgan radio samo da nekaj skripa, ambak izbrana
glazba: Moby, Miles Davis, Massive attack, in se cel kup dobre glazbe,
ki jo se ne poznam... Poslusali smo tudi nekaj nase glasbe: Vlado
Kreslin jim ni pasal (nekako ne pase v to okolje), Sidharta jih je
navdusila. Med mesanico komadov pa je Mark posebej pohvalil "lep dan
za smrt" od Nietov. Ling pa se je cisto razveselila nad "hir I cam,
hir I go" od Magnifica. – sedaj je bolj razumljivo zakaj je ta komad
popularen na Japonskem.
V kotu je skate poln punkerskih nalepk: ko Marka vprasam ce je njegov:
ves vesel pove, da je bil kar dober skater...

Prostor, kjer delam je lepo urejen, klimatiziran in ima -v primerjavi
s prodajo na cesti- nekaksno lahkotnost v sebi. Kot bi se preselil na
drugi konec sveta.

*

Tako potujem skozi neverjetno raznolike univerzume:
>>> harlem > DOMA > woodside > upper-west-side > art > MOVK >>>
Vsi ti svetovi imajo s slovenskimi stereotipi o Ameriki, opraviti
ravno toliko, kot ima Slovenija s komunisticno Rusijo - razmislite!

*

In se ena misel:
Kljub temu, da sem ze nekaj let v New Yorku, sem se kar v svojih
poznih dvajsetih. A ni relativnosta teorija zakon? :-)