Vsaka dva meseca v reviji NY-ARTS v kategoriji "tips & picks" objavijo petdeset se ne uveljavljenih umetnikov.
V izdaji Jan/Feb 2007 sem edini arhitekt.
www.nyartsmagazine.com/index.php?option=com_content&task=view&id=6426&Itemid=204
torek, 6. februar 2007
NY-ARTS
Vsaka dva meseca v reviji NY-ARTS v kategoriji "tips & picks" objavijo petdeset se ne uveljavljenih umetnikov.
V izdaji Jan/Feb 2007 sem edini arhitekt.
www.nyartsmagazine.com/index.php?option=com_content&task=view&id=6426&Itemid=204
upswing
-------- 10. Januar 2007
Lansko zimo nisem pisal zaradi downswinga, letos ne pisem, ker se mi dogaja prevec in nimam casa pisat...
Tri dni pred bozicem se nisem imel pojma kaj bo, potem pa me preseneti Charles (bivsi cimer) in me povabi v Montreal (provinca Quebec - francosko govereci del Kanade)
Druznina je tipicna za to stran oceana: mati je Poljakinja iz Detroita, oce Francoz iz Montreala, srecala sta se, ko sta bila ucitelja v Afriki... Oce govori francosko, mati anglesko, otroci menjajo jezik po potrebi, vcasih tudi po veckrat sredi stavka... Jedli smo poljsko klobaso in "pieroge", francosko pasteto in sircek, ameriskega purana, prinesel sem slovensko vino...
Na sveti vecer smo bili v pra-stari "pristni" cerkvi (manj kot 100 let) Masa je bila v francoscini in je nisem razumel, vmes se je bil nek incident... ?! Kasneje so mi razlozili, da je nekdo zupniku rekel, da je bozic "le merde"... Ob polnoci sem bil udelezen ob druzinskem odpiranju daril ob lepo okraseni jeliki.. iiiiiiiii Nekaj temu primerjljivega sem nazadnje dozivel pred kake dvajsetimi leti.
Za oglede je ostalo le nekja ur... Zanimivo nelagoden obcutek me je prijel v starem delu mesta. Vse spominja na Francijo, pa vendar smo na tej strani oceana. (bralci Zizka, najbrz ze prepoznavate "pravi objekt na napacnem mest")
Za razliko od Zdrzenih drzav, Kanada ni imela vojne z Veliko Britanijo in se se sedaj ni povsem odcepila od nje. Angleska kraljica je uradno se zmerja na celu drzave! Njena podoba je na denarju, za bozic jih je nagovorila po televiziji...
Ameriska meja na poti nazaj je nekaj povsem drugega kot tista na letaliscu JFK. V NY so na meji pripadniki vseh mogocih ras. Crnci, kitajci, hispanci... kot da se ne ve, da je polovica njihovih sordnikov v ZDA ilegalno ?! Ko sem novembra prisel me je v drzavo spustil nek pakistanc. Verjel je, da imam redno sluzbo v Sloveniji, kljub temu da sem bil doma samo sest dni...
Na severni meji pa ne! Tukaj so pa beli, "american power", cariniki, ki varujejo zdruzene drzave pred teroristi! Ja, saj res! nikol ne ves, kdaj se Eskimi odlocijo da postanejo hudobi...
In ko sem enega od teh "team america" modelov vprasal, ce mi podaljsa vizo?! Ga je povsem vrglo iz tira. Kak si sploh upam, da ga vprasam kej tazga!!!.
NE ! to se Ne da! Ne pricakovat, da bo Kanada resila tvoje probleme!!! Ce pa probas se enkrat dobit turisticno vizo te bomo posebej obravnavali!!!
Hja no... Pejte se solit!!!
do 11. Feb bom tu potem pa grem v Veliki Britanski Imperij ! Saj kraljica ga tud rula...
*
Suha (sodelavka) najde sobo in ko na "google map" gledamo kje - ji recem: pa ti ves, da si ene 100m stran od une kugle, ki jo spustijo dol za novo leto. "a res? pa ja ne? pa to ni tukaj. a tko blizu sem?!"
Ja! - in to dejstvo smo lepo izkoristili za novo leto... Times Square so mi se vsi, ki imajo kolickaj pojma, resno odsvetovali! Trg se zacne zapirat ze okoli poldneva, in ob 6-ih sem se se komaj pritihotapil do stanovanja. Kot bi bil v vojni coni, policajev skoraj vec kot ljudi...
In ko so ubogu turisti cakali zunaj na mrazu, smo mi v prijetni druzbi kuhali vecerjo in po CNN-u gledali, kaj se dogaja zunaj, skozi okno pa to poslusali (za razgleda ni bilo)... Cel kup znanih in slavnih skupin...
Pol ure pred novim leto pa smo se sli ven igrat igrico, ki se ji rece "paket sardin na times squaru"
Tako! novo leto na tmsq sem dozivel, kljukica, narejeno! Naslednjic bom lahko v miru uzival na kakem bolj zabavnem mestu... kasneje smo ga zazurali v nekem klubu...
Suha je Palestinka. Ko je bila majna so jih izraelci izgnali, starse ima v Jordaniji, sla je delat v Dubai, dobila zeleno karto za US sla v Washington in sedaj prisla v NY.
Kot zanimivost naj se omenim, da je sef Zid, njegova zena pa Nemka...
Suha politicne situacije ne komentira dosti, vse skupaj se ji zdi neumno... Malce jo skrbi kako versko udarjeni so njeni stirje brati, ki jih moti njen liberalen nacin zivljenja, tri sestre pa da so bolj razumevajoce...
*
Zadnjic sem na delu narisal otok!
Za uredit smo dobili cel, se neposeljen otok. "Sand Cay"
now! how cool is that :)
http://www.google.com/maps?ie=UTF-8&oe=UTF-8&hl=en&tab=wl&q=turcs%20and%20caicos%20islands
preklopite na satelitski pogled in pozumirajte noter...
Potem smo nanj probali montirat letalisce, ki pobere pol prostora in golf igrisce, ki pobere preostale tri cetrtine. Ce nisi ravno bitje iz kaksne iracionalne dimenzije in imas rad negativen prostor, je to precej na tesno.
Sedaj je sef preprical investitorja, da lahko za ceno letalisca kupi par helikopterjev, golf pa je tudi lahko mini...
Za projekt skoraj ne bomo placani, in je zaenkrat zgolj idejen. Kljub vsemu se kar trudimo, ker gre za enega najvecjih investitorjev na karibih...
...
Ko najavim, da se poslavljam, mi sodelavec pove: "pa saj ne dobis stampiljke ob izhodu", kaj pa oni vejo kolk casa si tukaj. Poznam ljudi, ki so jih tako spustili skozi... Povedat moras, da si pac prisel za par dni mal obiskat kolega pe je vredu...
Kaj pa vem? nekaj rizika je vseeno. Pa se zdaj bi bil cas za it v London, tam imam plan iskat sluzbo za par mesecev...
hmmm...
Resitev problema je seveda, kot se za pravega New Yorkerja spodobi: zlobno kapitalisticna!
Danes sem sefu razlozil situacijo: z veseljem pridem se enkrat ce mi zvisa placo!
sedaj premisljuje o tem...
Marca bom torej: Verjetno v New Yorku in Verjetno v Londonu... ali drugace: Malce sem kvantno razmazan po verjetnostnem polju...
srcnga pa zdravga
juhej!
Lansko zimo nisem pisal zaradi downswinga, letos ne pisem, ker se mi dogaja prevec in nimam casa pisat...
Tri dni pred bozicem se nisem imel pojma kaj bo, potem pa me preseneti Charles (bivsi cimer) in me povabi v Montreal (provinca Quebec - francosko govereci del Kanade)
Druznina je tipicna za to stran oceana: mati je Poljakinja iz Detroita, oce Francoz iz Montreala, srecala sta se, ko sta bila ucitelja v Afriki... Oce govori francosko, mati anglesko, otroci menjajo jezik po potrebi, vcasih tudi po veckrat sredi stavka... Jedli smo poljsko klobaso in "pieroge", francosko pasteto in sircek, ameriskega purana, prinesel sem slovensko vino...
Na sveti vecer smo bili v pra-stari "pristni" cerkvi (manj kot 100 let) Masa je bila v francoscini in je nisem razumel, vmes se je bil nek incident... ?! Kasneje so mi razlozili, da je nekdo zupniku rekel, da je bozic "le merde"... Ob polnoci sem bil udelezen ob druzinskem odpiranju daril ob lepo okraseni jeliki.. iiiiiiiii Nekaj temu primerjljivega sem nazadnje dozivel pred kake dvajsetimi leti.
Za oglede je ostalo le nekja ur... Zanimivo nelagoden obcutek me je prijel v starem delu mesta. Vse spominja na Francijo, pa vendar smo na tej strani oceana. (bralci Zizka, najbrz ze prepoznavate "pravi objekt na napacnem mest")
Za razliko od Zdrzenih drzav, Kanada ni imela vojne z Veliko Britanijo in se se sedaj ni povsem odcepila od nje. Angleska kraljica je uradno se zmerja na celu drzave! Njena podoba je na denarju, za bozic jih je nagovorila po televiziji...
Ameriska meja na poti nazaj je nekaj povsem drugega kot tista na letaliscu JFK. V NY so na meji pripadniki vseh mogocih ras. Crnci, kitajci, hispanci... kot da se ne ve, da je polovica njihovih sordnikov v ZDA ilegalno ?! Ko sem novembra prisel me je v drzavo spustil nek pakistanc. Verjel je, da imam redno sluzbo v Sloveniji, kljub temu da sem bil doma samo sest dni...
Na severni meji pa ne! Tukaj so pa beli, "american power", cariniki, ki varujejo zdruzene drzave pred teroristi! Ja, saj res! nikol ne ves, kdaj se Eskimi odlocijo da postanejo hudobi...
In ko sem enega od teh "team america" modelov vprasal, ce mi podaljsa vizo?! Ga je povsem vrglo iz tira. Kak si sploh upam, da ga vprasam kej tazga!!!.
NE ! to se Ne da! Ne pricakovat, da bo Kanada resila tvoje probleme!!! Ce pa probas se enkrat dobit turisticno vizo te bomo posebej obravnavali!!!
Hja no... Pejte se solit!!!
do 11. Feb bom tu potem pa grem v Veliki Britanski Imperij ! Saj kraljica ga tud rula...
*
Suha (sodelavka) najde sobo in ko na "google map" gledamo kje - ji recem: pa ti ves, da si ene 100m stran od une kugle, ki jo spustijo dol za novo leto. "a res? pa ja ne? pa to ni tukaj. a tko blizu sem?!"
Ja! - in to dejstvo smo lepo izkoristili za novo leto... Times Square so mi se vsi, ki imajo kolickaj pojma, resno odsvetovali! Trg se zacne zapirat ze okoli poldneva, in ob 6-ih sem se se komaj pritihotapil do stanovanja. Kot bi bil v vojni coni, policajev skoraj vec kot ljudi...
In ko so ubogu turisti cakali zunaj na mrazu, smo mi v prijetni druzbi kuhali vecerjo in po CNN-u gledali, kaj se dogaja zunaj, skozi okno pa to poslusali (za razgleda ni bilo)... Cel kup znanih in slavnih skupin...
Pol ure pred novim leto pa smo se sli ven igrat igrico, ki se ji rece "paket sardin na times squaru"
Tako! novo leto na tmsq sem dozivel, kljukica, narejeno! Naslednjic bom lahko v miru uzival na kakem bolj zabavnem mestu... kasneje smo ga zazurali v nekem klubu...
Suha je Palestinka. Ko je bila majna so jih izraelci izgnali, starse ima v Jordaniji, sla je delat v Dubai, dobila zeleno karto za US sla v Washington in sedaj prisla v NY.
Kot zanimivost naj se omenim, da je sef Zid, njegova zena pa Nemka...
Suha politicne situacije ne komentira dosti, vse skupaj se ji zdi neumno... Malce jo skrbi kako versko udarjeni so njeni stirje brati, ki jih moti njen liberalen nacin zivljenja, tri sestre pa da so bolj razumevajoce...
*
Zadnjic sem na delu narisal otok!
Za uredit smo dobili cel, se neposeljen otok. "Sand Cay"
now! how cool is that :)
http://www.google.com/maps?ie=UTF-8&oe=UTF-8&hl=en&tab=wl&q=turcs%20and%20caicos%20islands
preklopite na satelitski pogled in pozumirajte noter...
Potem smo nanj probali montirat letalisce, ki pobere pol prostora in golf igrisce, ki pobere preostale tri cetrtine. Ce nisi ravno bitje iz kaksne iracionalne dimenzije in imas rad negativen prostor, je to precej na tesno.
Sedaj je sef preprical investitorja, da lahko za ceno letalisca kupi par helikopterjev, golf pa je tudi lahko mini...
Za projekt skoraj ne bomo placani, in je zaenkrat zgolj idejen. Kljub vsemu se kar trudimo, ker gre za enega najvecjih investitorjev na karibih...
...
Ko najavim, da se poslavljam, mi sodelavec pove: "pa saj ne dobis stampiljke ob izhodu", kaj pa oni vejo kolk casa si tukaj. Poznam ljudi, ki so jih tako spustili skozi... Povedat moras, da si pac prisel za par dni mal obiskat kolega pe je vredu...
Kaj pa vem? nekaj rizika je vseeno. Pa se zdaj bi bil cas za it v London, tam imam plan iskat sluzbo za par mesecev...
hmmm...
Resitev problema je seveda, kot se za pravega New Yorkerja spodobi: zlobno kapitalisticna!
Danes sem sefu razlozil situacijo: z veseljem pridem se enkrat ce mi zvisa placo!
sedaj premisljuje o tem...
Marca bom torej: Verjetno v New Yorku in Verjetno v Londonu... ali drugace: Malce sem kvantno razmazan po verjetnostnem polju...
srcnga pa zdravga
juhej!
torek, 12. december 2006
42 - Crni bratje
----------------27. November 2006
TV komik povabi enega glavnih borcev za crnske pravice na svojo
oddajo. Da prebije led zacne z vicem:
Znanstveniki skusajo razlozit Bushu, da Pluton ni vec planet.
Po dveh urah obupajo in mu povejo: sestrelila ga je "zvezda smrti" !
...smeh... popolnoma jasno da se demokrati in crnci razumemo...
ogret od dobrega odziva, nacne novo temo:
se ti ne zdi, da so republikanci nekako zapeti s seksom.
ne tako kot mi in crnci... crnec ga jezno pogleda: hoces rect, da so
crnke lahke?!!!
hitro se resi iz situacije: no ja, zadnjic sem pecal neke crnke, pa me
niso sljivile. malce jezen, da se je moral tako ne-slavno resit, vrne
udarec:
kaj pa pravis na izjavo Billa Cosbija: "ce bi belci delali crncem to,
kar delajo crnci crncem - bi bila cela amerika v plamenih"
in crnec je ostal brez besed
*
Prospect heights je podrocje Brooklyna z 90% cnim in 2% belim
prebivalstvom, tu sem natancno eno leto. Ko se zjutraj naguzvam v
podzemno se pocutim, kot bi se peljal v Juzno Afriski rudnik.
Zivljenje crncev v tem predelu ni lahko. Gre se za reven sloj, ki dela
tezja dela. Tu so plastik fantastik "99c" trgovine, kitajske
restavracije z neprebojno sipo, majne ghetto
trgovinice s ceneno ponudbo... Crnci "hang-ajo" po ulici, barov in
obicajnih restavracij skoraj ni...
Se pred desetletjem bi bilo tu prenevarno zivet, sedaj pa ni problema.
Giuliani (republikanski zupan NY, ki je znizal kriminal za 70%) je
poleg strogega policijskega nadzora uvedel cel kup socialnih
programov, ki so crnce resili iz neizhodnega polozaja.
Nikoli nimam obcutka, da bi me kdo cudno gledal. Upam si celo trdit, da
se jim zdi fajn, da belci zivimo tu.
...
Ko grem na kaksno predavanje, je ponavadi dve tretini belcev, tretina
azijatov in morda en crnec. Po birojih je podobno razmerje.
Pretezno crni kurirji, ki v naso pisarno neprestano nosijo posiljke,
se vcasih pocutijo skoraj dolzne, da mi vzdignejo "spirit" s kaksno
foro - njim se zdi grozno da ure in ure prezivis za racunalnikom.
Belci smo z njihovega vidika zadrti, preracunljivi in ne znamo pokazat
custev... tako kot mi njih, nas tudi oni ne razumejo povsem. (veliko o
tem sem se naucil ob poslusanju njihovih komikov)
Crnci imajo talente drugje, prizgite radio ali televizijo pa boste
videli/slisali: postavili so nova merila za komicne oddaje, ogromno
moderne glasbe je ali njihove ali pa ima korenine v crnskih ritmih,...
Ameriska in svetovna zabavna kultura je nelocljivo povezana s crnsko.
...
Na splosno zivijo zivljenje neprimerno bolj direktno.
Njihova fizicna prezenca je mocnejsa, vse se dagaja pocasneje,
govorijo bolj neposredno in glasneje.
Povsem naravno in enostavno jim je vzpostavit kontakt s komerkoli,
takoj bodo razumeli, ce si dobre ali slabe volje in se mnogo bolj: ce
se jih bojis ali celo sovrazis... imajo neverjeten obcutek za
"respect".
*
Moje ghetto obdobje je koncano.
bye & respect my niggaz
Selim se v East Village. (a ste opazili, da je 42. del ?)
*
2 PAC - Changes (1996)
http://www.azlyrics.com/lyrics/2pac/changes.html
Barack Obama (2006)
http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1546362,00.html
*
http://www.youtube.com/watch?v=Q5R2Oh3TCVg
TV komik povabi enega glavnih borcev za crnske pravice na svojo
oddajo. Da prebije led zacne z vicem:
Znanstveniki skusajo razlozit Bushu, da Pluton ni vec planet.
Po dveh urah obupajo in mu povejo: sestrelila ga je "zvezda smrti" !
...smeh... popolnoma jasno da se demokrati in crnci razumemo...
ogret od dobrega odziva, nacne novo temo:
se ti ne zdi, da so republikanci nekako zapeti s seksom.
ne tako kot mi in crnci... crnec ga jezno pogleda: hoces rect, da so
crnke lahke?!!!
hitro se resi iz situacije: no ja, zadnjic sem pecal neke crnke, pa me
niso sljivile. malce jezen, da se je moral tako ne-slavno resit, vrne
udarec:
kaj pa pravis na izjavo Billa Cosbija: "ce bi belci delali crncem to,
kar delajo crnci crncem - bi bila cela amerika v plamenih"
in crnec je ostal brez besed
*
Prospect heights je podrocje Brooklyna z 90% cnim in 2% belim
prebivalstvom, tu sem natancno eno leto. Ko se zjutraj naguzvam v
podzemno se pocutim, kot bi se peljal v Juzno Afriski rudnik.
Zivljenje crncev v tem predelu ni lahko. Gre se za reven sloj, ki dela
tezja dela. Tu so plastik fantastik "99c" trgovine, kitajske
restavracije z neprebojno sipo, majne ghetto
trgovinice s ceneno ponudbo... Crnci "hang-ajo" po ulici, barov in
obicajnih restavracij skoraj ni...
Se pred desetletjem bi bilo tu prenevarno zivet, sedaj pa ni problema.
Giuliani (republikanski zupan NY, ki je znizal kriminal za 70%) je
poleg strogega policijskega nadzora uvedel cel kup socialnih
programov, ki so crnce resili iz neizhodnega polozaja.
Nikoli nimam obcutka, da bi me kdo cudno gledal. Upam si celo trdit, da
se jim zdi fajn, da belci zivimo tu.
...
Ko grem na kaksno predavanje, je ponavadi dve tretini belcev, tretina
azijatov in morda en crnec. Po birojih je podobno razmerje.
Pretezno crni kurirji, ki v naso pisarno neprestano nosijo posiljke,
se vcasih pocutijo skoraj dolzne, da mi vzdignejo "spirit" s kaksno
foro - njim se zdi grozno da ure in ure prezivis za racunalnikom.
Belci smo z njihovega vidika zadrti, preracunljivi in ne znamo pokazat
custev... tako kot mi njih, nas tudi oni ne razumejo povsem. (veliko o
tem sem se naucil ob poslusanju njihovih komikov)
Crnci imajo talente drugje, prizgite radio ali televizijo pa boste
videli/slisali: postavili so nova merila za komicne oddaje, ogromno
moderne glasbe je ali njihove ali pa ima korenine v crnskih ritmih,...
Ameriska in svetovna zabavna kultura je nelocljivo povezana s crnsko.
...
Na splosno zivijo zivljenje neprimerno bolj direktno.
Njihova fizicna prezenca je mocnejsa, vse se dagaja pocasneje,
govorijo bolj neposredno in glasneje.
Povsem naravno in enostavno jim je vzpostavit kontakt s komerkoli,
takoj bodo razumeli, ce si dobre ali slabe volje in se mnogo bolj: ce
se jih bojis ali celo sovrazis... imajo neverjeten obcutek za
"respect".
*
Moje ghetto obdobje je koncano.
bye & respect my niggaz
Selim se v East Village. (a ste opazili, da je 42. del ?)
*
2 PAC - Changes (1996)
http://www.azlyrics.com/lyrics/2pac/changes.html
Barack Obama (2006)
http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1546362,00.html
*
http://www.youtube.com/watch?v=Q5R2Oh3TCVg
41 - Velika Srbija
---------------- 22. November 2006
Milosevic prepreci nas odcep. Za to je imel vec kot dovolj vojaske
moci. Tuje sile opazujejo, pisejo se clanki, papez se zavzame za mir -
do vojaskega posredovanja pa ne pride.
Proglasi Veliko Srbijo!
Za zacetek obsodi snovalce odcepa za izdajalce. Sledi javna usmrtitev
Janse, Kucana, Drnovska, in na desetine drugih visokih uradnikov, ki
jih osebno s strelom v glavo izvrsijo Jelincic, Bajuk in drugi, ki se
ustrasijo, da bodo oni naslednji.
Ko se njegova straho-vlada zacel krhat, napove vojno Bolgariji. V njej
umre miljon ljudi. Zivljenje izgubimo Bojan, Jaz, Vuk... Simon in
Mitja sta zaradi obrekovanja Milosevicevega rezima obsojena na izdajo.
- na njih privezejo rocno bombo ter jih razstrelijo - to javno
prenasajo po televiziji...
Ko Slovenci poiskusimo z mnozicnim uporom - Milosevic nad Novo Mesto
spusti plin, umrejo vsi prebivalci skupaj z sirso okolico. Makedonci
slediljo z uporom, tudi njih pobije v tisocih... Ljudje izginjajo,
sirijo se zgodbe o skrivnem mucenju...
...nocna mora traja stiri desetletja...
...
Romuni brez povezave z Veliko Srbijo zatezijo Francozom: ce ne
postanete komnisti vas napademo!!! Francozi jih ne sljivijo. Caucesku
izvede napad na Eiflov stolp, ter ga zrusi.
Francozi popizdijo, na volitvah zmaga Le Pen, hitro zavzamejo revno
Romunijo. Caucesku pobegne in se skriva po Moldavskih mocvirjih.
Ker so Francozi narod, ki rad uziva zivljenje, se jim zacedijo sline
po dalmatinski obali. Analitiki ocenijo: zrusit je treba Milosevicev
rezim, vzpostavit demokraticne volitve in industrijo turizma. Prijetno
s koristnim. Lepih obal na svetu je koncno mnogo in hrvaska je ena
najlepsih! Racun se izzide. Francoski arhitekti se ze veselijo super
projektov na prestiznih lokacijah...
Le Pen izkoristi priliko in preprica francosko ljudstvo, da sumi
Milosevicevo povezanost z Cauceskom, skrivna sluzba sestavi zgodbo, da
goji vojsko komarjev okuzenih z virusom HIV, ki jih lahko spusti v
Franciji...
Kljub nasprotovanju Amerike, gre Francija v vojno.
Po hitri in prepricljivi zmagi, Slovenci, Hrvati, Bosanci in Makedonci
pozdravimo francosko osvoboditev izpod Milosevicevega rezima, vendar
nam niti na misel ne pride da bi sodelovali s Srbi... nic nocemo
slisat o dobro placanih sluzbah na Dalmatinski obali.
V nas vre zgoca zelja po MASCEVANJU!!!
Slovenci zacnemo "Krizarske pohode". Bosanci "Jihad" Makedonci
ustanovijo "Cirilove in Metodove cete"...!!! Drug drugega proglasimo
za bogokletnega!!! Srbe na kolc!!!! smrt Bosancem!!! zacne se hudicev
balkanski ples.
Prvackovc se zveze z bombo in se razstrelil sredi Beograda - pobije 15
Srbov (bravo Pero!, masceval si naso smrt!). Manca nastavil bombo
okupatorskemu francoskemu vozilu. S tem omogoci slovenski napad na
Istro!!! (ke je od nekdaj nasa!)
Bombe vsak dan!
Dalamtinska obala je prenevarna za pocitnikovanje. Francija ima z
vojno ogromne financne izgube. Napad se proglasi za veliko polomijo,
Le Pen izgubi podporo...
Francozi komaj cakajo da spokajo ven. ostajajo le kot cuvaji, da se
drzava popolnoma ne spremeni v goreco kroglo...
Francozi so krsili pravila Zdruzenih narodov: Komarjev okuzenih z HIV
niso nasli. (argument grobega krsenja pravic v Veliki Srbiji ne steje)
Na povrsje pricurljajo informacije, da so v svoji post-kolonialni
zgodovini podpirali militantne rezime po Afriki... Americane motijo
ugodne turisticne pogodbe med Francijo in Hrvasko. Odpre se debata o
tem, da na splosno prevec pocitnikujejo... Zahodni intelektualci
razvijajo teorije, da so nasa "krizarska" nagnjenja del nase kulture
in da Francija nima pravice, da nam izvaza "demokracijo"...
Prevladujoce mnenje postane, da so Francozi krivi za vecino tezav v
Veliki Srbiji. Pred njihovo invazijo je bil v nasih krajih mir.
(mediji niso porocali o njih)
Jugoslovanski narodi se strinjamo: naj zapustijo drzavo!
Med sabo imamo se neporavnane racune!
...
Pedza Solejman iz Kurdistana je slikar, ki odpotuje v Pariz: po prvem
tednu propade slikarska sola, da prezivi prodaja na Rue Gaston
Darboux, zamenja se dve soli, zaradi neugodne Le Pen-ove politike do
tujcev ne dobi vize ter naredi nacrt, da bo sel delat v Dubai...
Motit ga zacnejo Kurdistanski clanki o Franciji. Spomne se na
nekajdnevno vojno ob osamosvojitvi Kurdistana, ki ji je sledila krvava
vojna med Sunitskim in Siitskim Irakom. Saddama so dokoncno zaustavile
Francoske bombe. Sodili so mu v Haagu, kjer je nenadno umrl...
odloci se, da bo napisal zgodbo, ki bo morda pojasnila, kako bi
zgledalo, ce bi v njegovi drzavi Saddam takrat prevzel oblast:
... saddam z plinom pobije 150.000 kurdov .... ...americani imajo
radi nafto... ... verske napetosti, med Iracani.... ....evropa obsodi
ameriko...
***
V Makedoniji sem bil cez poletje '03
Ameriski vojaski helikopterji vsake toliko preletijo Skopje. Njihova
ambasada je zascitena z visokim betonskim obzidjem. Makedonci
kmentirajo: "drzava, ki se tako sciti, ne more biti dobra"
kot zanimivost: V biroju je vecina sodelavcev ze bila v Iraku, kjer so
nacrtovali bunkerje, skoraj nihce pa se ni bil v Evropi.
Makedonija je polna sovrastva do Grkov, ki so jim ukradli vec kot pol
zemlje in dostop do morja (Grk, ki je bil z nami pa je bil mnenja da
je tisti del njihov ze od stare grcije naprej...)
Se neprimerno bolj sovrazijo Albance!!! V Makedoniji jih zivi ze
tretina. Skopje je z reko razdeljeno na dva dela. Odsvetovali so nam,
da gremo zvecer na Albansko stran. V druzbi Turkov smo vseeno sli.
Albanci v Makedoniji so muslimani in so z nami govorili Tursko.
Prijazno so nam stregli, le o Makedoncih jih nisi smel vprasat, pa je
bilo vredu.
V Skopju je vsake toliko ekspodirala bomba (ko sem bil jaz tam, k
sreci nobena) - vcasih so jo nastavili Albanci, vcasih pa Makedonci.
Ko sem Makedonce vprasal cemu tako sovraztvo do Amerike, jim je padel
mrak na oci: jezno so zasikali: preprecili so nam, da izzenemo Albance
iz nase dezele!!!
zakljucek:
Clanki v nasih medijih so kritika Ameriske svetovne dominacije, ki z
iraskim ljudstvom nima kake posebne veze... Gre za merjenje moci med
super vele silama: Evropo in Ameriko.
o tem koliko nas sicer zanimajo katastrofe v tretjem svetu: Kofi Anan
je zamahnil z roko: vsi me sprasujete samo o tem: Irak je tretja
najhujsa humanitarna katastrofa na svetu... (katere sta pa prvi dve?!)
...
Jedro problema je v Zdruzenih narodih, ki nima ucinkovitih zakonov za
resevanje tovrstnih kriz:
Ce ustrelis cloveka, se ti sodi in gres v zapor. Ce pa nek narod dela
genocid, se sprejemajo resolucije, zavzema za mirno resitev... zgodi
se pa nic.
Zdruzeni narodi imajo mirovne sile - oborozitve, ki bi bila sposobna
resnih posegov pa ne. Druge drzave nimajo pravice posredovat, saj so
je drzava suverena.
...
Svet potrebuje zakone in mednarodno vojasko silo, ki jih bo dosledno izvajala.
Dokler se to ne resi, ne moremo pricakovat nic drugega kot da se
stvari resujejo po kavbojsko.
Milosevic prepreci nas odcep. Za to je imel vec kot dovolj vojaske
moci. Tuje sile opazujejo, pisejo se clanki, papez se zavzame za mir -
do vojaskega posredovanja pa ne pride.
Proglasi Veliko Srbijo!
Za zacetek obsodi snovalce odcepa za izdajalce. Sledi javna usmrtitev
Janse, Kucana, Drnovska, in na desetine drugih visokih uradnikov, ki
jih osebno s strelom v glavo izvrsijo Jelincic, Bajuk in drugi, ki se
ustrasijo, da bodo oni naslednji.
Ko se njegova straho-vlada zacel krhat, napove vojno Bolgariji. V njej
umre miljon ljudi. Zivljenje izgubimo Bojan, Jaz, Vuk... Simon in
Mitja sta zaradi obrekovanja Milosevicevega rezima obsojena na izdajo.
- na njih privezejo rocno bombo ter jih razstrelijo - to javno
prenasajo po televiziji...
Ko Slovenci poiskusimo z mnozicnim uporom - Milosevic nad Novo Mesto
spusti plin, umrejo vsi prebivalci skupaj z sirso okolico. Makedonci
slediljo z uporom, tudi njih pobije v tisocih... Ljudje izginjajo,
sirijo se zgodbe o skrivnem mucenju...
...nocna mora traja stiri desetletja...
...
Romuni brez povezave z Veliko Srbijo zatezijo Francozom: ce ne
postanete komnisti vas napademo!!! Francozi jih ne sljivijo. Caucesku
izvede napad na Eiflov stolp, ter ga zrusi.
Francozi popizdijo, na volitvah zmaga Le Pen, hitro zavzamejo revno
Romunijo. Caucesku pobegne in se skriva po Moldavskih mocvirjih.
Ker so Francozi narod, ki rad uziva zivljenje, se jim zacedijo sline
po dalmatinski obali. Analitiki ocenijo: zrusit je treba Milosevicev
rezim, vzpostavit demokraticne volitve in industrijo turizma. Prijetno
s koristnim. Lepih obal na svetu je koncno mnogo in hrvaska je ena
najlepsih! Racun se izzide. Francoski arhitekti se ze veselijo super
projektov na prestiznih lokacijah...
Le Pen izkoristi priliko in preprica francosko ljudstvo, da sumi
Milosevicevo povezanost z Cauceskom, skrivna sluzba sestavi zgodbo, da
goji vojsko komarjev okuzenih z virusom HIV, ki jih lahko spusti v
Franciji...
Kljub nasprotovanju Amerike, gre Francija v vojno.
Po hitri in prepricljivi zmagi, Slovenci, Hrvati, Bosanci in Makedonci
pozdravimo francosko osvoboditev izpod Milosevicevega rezima, vendar
nam niti na misel ne pride da bi sodelovali s Srbi... nic nocemo
slisat o dobro placanih sluzbah na Dalmatinski obali.
V nas vre zgoca zelja po MASCEVANJU!!!
Slovenci zacnemo "Krizarske pohode". Bosanci "Jihad" Makedonci
ustanovijo "Cirilove in Metodove cete"...!!! Drug drugega proglasimo
za bogokletnega!!! Srbe na kolc!!!! smrt Bosancem!!! zacne se hudicev
balkanski ples.
Prvackovc se zveze z bombo in se razstrelil sredi Beograda - pobije 15
Srbov (bravo Pero!, masceval si naso smrt!). Manca nastavil bombo
okupatorskemu francoskemu vozilu. S tem omogoci slovenski napad na
Istro!!! (ke je od nekdaj nasa!)
Bombe vsak dan!
Dalamtinska obala je prenevarna za pocitnikovanje. Francija ima z
vojno ogromne financne izgube. Napad se proglasi za veliko polomijo,
Le Pen izgubi podporo...
Francozi komaj cakajo da spokajo ven. ostajajo le kot cuvaji, da se
drzava popolnoma ne spremeni v goreco kroglo...
Francozi so krsili pravila Zdruzenih narodov: Komarjev okuzenih z HIV
niso nasli. (argument grobega krsenja pravic v Veliki Srbiji ne steje)
Na povrsje pricurljajo informacije, da so v svoji post-kolonialni
zgodovini podpirali militantne rezime po Afriki... Americane motijo
ugodne turisticne pogodbe med Francijo in Hrvasko. Odpre se debata o
tem, da na splosno prevec pocitnikujejo... Zahodni intelektualci
razvijajo teorije, da so nasa "krizarska" nagnjenja del nase kulture
in da Francija nima pravice, da nam izvaza "demokracijo"...
Prevladujoce mnenje postane, da so Francozi krivi za vecino tezav v
Veliki Srbiji. Pred njihovo invazijo je bil v nasih krajih mir.
(mediji niso porocali o njih)
Jugoslovanski narodi se strinjamo: naj zapustijo drzavo!
Med sabo imamo se neporavnane racune!
...
Pedza Solejman iz Kurdistana je slikar, ki odpotuje v Pariz: po prvem
tednu propade slikarska sola, da prezivi prodaja na Rue Gaston
Darboux, zamenja se dve soli, zaradi neugodne Le Pen-ove politike do
tujcev ne dobi vize ter naredi nacrt, da bo sel delat v Dubai...
Motit ga zacnejo Kurdistanski clanki o Franciji. Spomne se na
nekajdnevno vojno ob osamosvojitvi Kurdistana, ki ji je sledila krvava
vojna med Sunitskim in Siitskim Irakom. Saddama so dokoncno zaustavile
Francoske bombe. Sodili so mu v Haagu, kjer je nenadno umrl...
odloci se, da bo napisal zgodbo, ki bo morda pojasnila, kako bi
zgledalo, ce bi v njegovi drzavi Saddam takrat prevzel oblast:
... saddam z plinom pobije 150.000 kurdov .... ...americani imajo
radi nafto... ... verske napetosti, med Iracani.... ....evropa obsodi
ameriko...
***
V Makedoniji sem bil cez poletje '03
Ameriski vojaski helikopterji vsake toliko preletijo Skopje. Njihova
ambasada je zascitena z visokim betonskim obzidjem. Makedonci
kmentirajo: "drzava, ki se tako sciti, ne more biti dobra"
kot zanimivost: V biroju je vecina sodelavcev ze bila v Iraku, kjer so
nacrtovali bunkerje, skoraj nihce pa se ni bil v Evropi.
Makedonija je polna sovrastva do Grkov, ki so jim ukradli vec kot pol
zemlje in dostop do morja (Grk, ki je bil z nami pa je bil mnenja da
je tisti del njihov ze od stare grcije naprej...)
Se neprimerno bolj sovrazijo Albance!!! V Makedoniji jih zivi ze
tretina. Skopje je z reko razdeljeno na dva dela. Odsvetovali so nam,
da gremo zvecer na Albansko stran. V druzbi Turkov smo vseeno sli.
Albanci v Makedoniji so muslimani in so z nami govorili Tursko.
Prijazno so nam stregli, le o Makedoncih jih nisi smel vprasat, pa je
bilo vredu.
V Skopju je vsake toliko ekspodirala bomba (ko sem bil jaz tam, k
sreci nobena) - vcasih so jo nastavili Albanci, vcasih pa Makedonci.
Ko sem Makedonce vprasal cemu tako sovraztvo do Amerike, jim je padel
mrak na oci: jezno so zasikali: preprecili so nam, da izzenemo Albance
iz nase dezele!!!
zakljucek:
Clanki v nasih medijih so kritika Ameriske svetovne dominacije, ki z
iraskim ljudstvom nima kake posebne veze... Gre za merjenje moci med
super vele silama: Evropo in Ameriko.
o tem koliko nas sicer zanimajo katastrofe v tretjem svetu: Kofi Anan
je zamahnil z roko: vsi me sprasujete samo o tem: Irak je tretja
najhujsa humanitarna katastrofa na svetu... (katere sta pa prvi dve?!)
...
Jedro problema je v Zdruzenih narodih, ki nima ucinkovitih zakonov za
resevanje tovrstnih kriz:
Ce ustrelis cloveka, se ti sodi in gres v zapor. Ce pa nek narod dela
genocid, se sprejemajo resolucije, zavzema za mirno resitev... zgodi
se pa nic.
Zdruzeni narodi imajo mirovne sile - oborozitve, ki bi bila sposobna
resnih posegov pa ne. Druge drzave nimajo pravice posredovat, saj so
je drzava suverena.
...
Svet potrebuje zakone in mednarodno vojasko silo, ki jih bo dosledno izvajala.
Dokler se to ne resi, ne moremo pricakovat nic drugega kot da se
stvari resujejo po kavbojsko.
39 - Wake up in New York
--------------------------- 19. November 2006
zjutraj se zbudis v Brooklynu - popoldne ti mati na domacem vrtu kaze
kje bo solatka
pred pristankom mi pogled zajame vso drzavo s triglavom v ozadju. V
tem trenutku mi je vse jasno.
v vzporednem svetu vse tece kot prej. vse je kot v pol-snu
in preden se zavem:
se zbudim v New Yorku.
*
scenografija na slovenski televiziji je bolj moderna in intelektualna,
tak je tudi program. cel kup kulturnih oddaj, posvecamo se majnim
zgodbam, vsebina je prefinjena. Napovedovalci so zadrzani, pri
kuturnih oddajah je to kvaliteta, pri humoristicnih se skoz malo
zatika...
in ze ko sem skoraj verjel, da imamo slovenci bolj inteligenten
program - sem se spomnil na programe, ki jih gledam tu: history,
scienece, national geografic, discovery, CNN, millitary, comedy, times
chanell... prispevki o velikih zgodbah clovestva...
razlika sploh ni v stopnji kulture, ambak v energiji in razseznosti
ameriska je neprimerno bolj globalna - slovenska potihem poslusa
poeziji cloveka.
obe sliki za sebe zgledata lepo. ko pa jih das skupaj ne
funkcionirata. ameriski kontrasti ubijejo slovesnke odtenke
*
americani si zidajo enolicne kartonaste hise, mi imamo cel kup grdih
samograditeljskih... tako kot imajo americani problem z debelostjo je
pri nas veliko pijanscine...
pa vseeno - v ameriki je praznine veliko vec!
tu ni zgodovine. Ob krizi se ne morejo zatect v ze uveljavljene modele.
Biti american je, v kulturnem smislu, mnogo tezje.
ko pomislim na ameriko, dobim kar malce grozljiv obcutek.
prav zacutim praznino.
- in natancno iz istega razloga je presezkov tu vec. nelagoden obcutek
te prisili, da se spomnes nekaj novega in hkrati ni tradicije in
zgodovine, ki bi te omejevala.
tu je razlog za toliko originalnih kultur (ze omenjeni: rock'n'roll,
disco, funk, grounge, hip hop, racunalniske igrice...) americani se
lahko povsem predajo tem zivljenskim stilom...
seveda jih hkrati vsaka ustvarjalna kriza prizadane neprimerno bolj od
evropejcev...
evo - od tu love-hate odnos med evropo in ameriko.
po porocilih, kjer simfajo ameriko, sledi ameriski film...
zjutraj se zbudis v Brooklynu - popoldne ti mati na domacem vrtu kaze
kje bo solatka
pred pristankom mi pogled zajame vso drzavo s triglavom v ozadju. V
tem trenutku mi je vse jasno.
v vzporednem svetu vse tece kot prej. vse je kot v pol-snu
in preden se zavem:
se zbudim v New Yorku.
*
scenografija na slovenski televiziji je bolj moderna in intelektualna,
tak je tudi program. cel kup kulturnih oddaj, posvecamo se majnim
zgodbam, vsebina je prefinjena. Napovedovalci so zadrzani, pri
kuturnih oddajah je to kvaliteta, pri humoristicnih se skoz malo
zatika...
in ze ko sem skoraj verjel, da imamo slovenci bolj inteligenten
program - sem se spomnil na programe, ki jih gledam tu: history,
scienece, national geografic, discovery, CNN, millitary, comedy, times
chanell... prispevki o velikih zgodbah clovestva...
razlika sploh ni v stopnji kulture, ambak v energiji in razseznosti
ameriska je neprimerno bolj globalna - slovenska potihem poslusa
poeziji cloveka.
obe sliki za sebe zgledata lepo. ko pa jih das skupaj ne
funkcionirata. ameriski kontrasti ubijejo slovesnke odtenke
*
americani si zidajo enolicne kartonaste hise, mi imamo cel kup grdih
samograditeljskih... tako kot imajo americani problem z debelostjo je
pri nas veliko pijanscine...
pa vseeno - v ameriki je praznine veliko vec!
tu ni zgodovine. Ob krizi se ne morejo zatect v ze uveljavljene modele.
Biti american je, v kulturnem smislu, mnogo tezje.
ko pomislim na ameriko, dobim kar malce grozljiv obcutek.
prav zacutim praznino.
- in natancno iz istega razloga je presezkov tu vec. nelagoden obcutek
te prisili, da se spomnes nekaj novega in hkrati ni tradicije in
zgodovine, ki bi te omejevala.
tu je razlog za toliko originalnih kultur (ze omenjeni: rock'n'roll,
disco, funk, grounge, hip hop, racunalniske igrice...) americani se
lahko povsem predajo tem zivljenskim stilom...
seveda jih hkrati vsaka ustvarjalna kriza prizadane neprimerno bolj od
evropejcev...
evo - od tu love-hate odnos med evropo in ameriko.
po porocilih, kjer simfajo ameriko, sledi ameriski film...
38 - obisk v Sloveniji
------------------------- 11. Oktober 2006
po poteku vize lahko ostanem tu se 30 dni. odlocil sem se, da se s turisticno vizo takoj vrnem se za 3 mesece - da se malo potujem po tej precudoviti dezelici.
no. to je zgodba za carinika. drzite pesti, da me spusti nazaj v drzavo.
resnica je, da bom ves cas v tej usivi pisarni in bom delal se do zadnjega dneva, ko bom lahko.
razlog je kljub barvam prihajajoce jeseni - zelen.
solnine v Londonu se vrtijo okoli 10.000 £, zdaj pa racunajte!
tudi ce dobim solnino, zna bit precej na tanko...
*
7. novembra priletim v Slovenijo... sobota, 11. novembra bo zur... 14. novembra pa ze letim nazaj v NY... kjer bom do 11. februarja! ko dokoncno pridem domov (ce se ne zmenim se za tri mesece seveda...)
pijaco in jedaco, kot ponavadi, casti nas omiljeni president Bush
ker smo bili ze tolikokrat v pelegrinu, predlagam spremembo
lahko je pri nas doma "dumzaleeee.... zur!"
ce pa kdo ve za kako koco ali kaj podobnega, bom pa se bolj vesel.
ko bom vedel bolj natancno, posljem vabilo z napotki...
datum je siguren.
*
lahko si mislite kako me te solnine spravljajo na obrate. samo probajo naj mi prodajat meglo kot to radi pocnejo v domu za upokojence na zoisovi ulici. jaz listka o opravljeni soli ne rabim. biroje zanima zgolj kaj znas naredit za njih.
najvecjo vzpodbudo mi je dal intervju z Tihany design. resnicno so se zanimali kaj smo/sem ze delal in kako razmisljam... bil sem malo prekratek, vendar je sporocilo jasno.
studij je investicija vredna rizika.
*
baje bo Jankovic po vsej verjetnosti nov zupan Ljubljane (o tem nimam mnenja) njegov arhitekt pa bo Kozelj - dobil sem komentar, da bodo sedaj dobili delo le njegovi priliznjenci... tovrstni komentarji so za slovensko arhitekturno sceno precej vsakdanji (o tem pa imam mnenje! )
poleg ocitnega razloga, da pac nimam vez,
me skrbi nekaj dosti bolj osnovnega in pomembnega!
...
majhni sistemi radi ustvarijo monopol. v velikih sistemih je podobno, le da je zaradi velikosti teh monopolov vec...
najprej to seveda povzroca vecjo konkurenco.
pri doloceni velikosti zatiranje nasprotnika ni vec uporabna taktika. enostavno je prevec ljudi, da bi lahko vse obvladal...
sistem zaradi tega postane mnogo bolj odprt - vsebinsko ga nihce ne more vec povsem (ob)vladat.
lobiji in veze kljub vsemu delujejo, vendar na sto razlicnih nacinov.
"ce vrzes kocko enkrat je to sreca, ce stokrat je statistika"
za povrhu so same veze in znanstva ogrozena s konkurenco... nihce ti ne brani da zaposlis svoje ljudi, vendar ti nihce ne garantira da bos potem lahko prezivel konkurencni boj.
v praksi se to pozna tako, New Yorcani neprimerno bolj samozavestno vlagajo v svoje sposobnosti. ce si res dober, bos v kapitalisticni dzungli to ze nekako prodal.
nisem se zasledil, da bi se kdo pritozeval nad tem,
kako je ze tako ali tako vse zmenjeno in se itak nic ne da.
upam si trdit celo, da je to "taboo"
to je v nasprotju s samo idejo, s katero so ustanovili druzbo.
po poteku vize lahko ostanem tu se 30 dni. odlocil sem se, da se s turisticno vizo takoj vrnem se za 3 mesece - da se malo potujem po tej precudoviti dezelici.
no. to je zgodba za carinika. drzite pesti, da me spusti nazaj v drzavo.
resnica je, da bom ves cas v tej usivi pisarni in bom delal se do zadnjega dneva, ko bom lahko.
razlog je kljub barvam prihajajoce jeseni - zelen.
solnine v Londonu se vrtijo okoli 10.000 £, zdaj pa racunajte!
tudi ce dobim solnino, zna bit precej na tanko...
*
7. novembra priletim v Slovenijo... sobota, 11. novembra bo zur... 14. novembra pa ze letim nazaj v NY... kjer bom do 11. februarja! ko dokoncno pridem domov (ce se ne zmenim se za tri mesece seveda...)
pijaco in jedaco, kot ponavadi, casti nas omiljeni president Bush
ker smo bili ze tolikokrat v pelegrinu, predlagam spremembo
lahko je pri nas doma "dumzaleeee.... zur!"
ce pa kdo ve za kako koco ali kaj podobnega, bom pa se bolj vesel.
ko bom vedel bolj natancno, posljem vabilo z napotki...
datum je siguren.
*
lahko si mislite kako me te solnine spravljajo na obrate. samo probajo naj mi prodajat meglo kot to radi pocnejo v domu za upokojence na zoisovi ulici. jaz listka o opravljeni soli ne rabim. biroje zanima zgolj kaj znas naredit za njih.
najvecjo vzpodbudo mi je dal intervju z Tihany design. resnicno so se zanimali kaj smo/sem ze delal in kako razmisljam... bil sem malo prekratek, vendar je sporocilo jasno.
studij je investicija vredna rizika.
*
baje bo Jankovic po vsej verjetnosti nov zupan Ljubljane (o tem nimam mnenja) njegov arhitekt pa bo Kozelj - dobil sem komentar, da bodo sedaj dobili delo le njegovi priliznjenci... tovrstni komentarji so za slovensko arhitekturno sceno precej vsakdanji (o tem pa imam mnenje! )
poleg ocitnega razloga, da pac nimam vez,
me skrbi nekaj dosti bolj osnovnega in pomembnega!
...
majhni sistemi radi ustvarijo monopol. v velikih sistemih je podobno, le da je zaradi velikosti teh monopolov vec...
najprej to seveda povzroca vecjo konkurenco.
pri doloceni velikosti zatiranje nasprotnika ni vec uporabna taktika. enostavno je prevec ljudi, da bi lahko vse obvladal...
sistem zaradi tega postane mnogo bolj odprt - vsebinsko ga nihce ne more vec povsem (ob)vladat.
lobiji in veze kljub vsemu delujejo, vendar na sto razlicnih nacinov.
"ce vrzes kocko enkrat je to sreca, ce stokrat je statistika"
za povrhu so same veze in znanstva ogrozena s konkurenco... nihce ti ne brani da zaposlis svoje ljudi, vendar ti nihce ne garantira da bos potem lahko prezivel konkurencni boj.
v praksi se to pozna tako, New Yorcani neprimerno bolj samozavestno vlagajo v svoje sposobnosti. ce si res dober, bos v kapitalisticni dzungli to ze nekako prodal.
nisem se zasledil, da bi se kdo pritozeval nad tem,
kako je ze tako ali tako vse zmenjeno in se itak nic ne da.
upam si trdit celo, da je to "taboo"
to je v nasprotju s samo idejo, s katero so ustanovili druzbo.
37 - NYC - Trbovlje
---------------------28.8.2006
noč. črne obleke. hoja po tirih.
ostro našiljena ušesa! nebo se pripravlja na nevihto!
vsake toliko zaškripajo tiri - trenutek za tem, mimo drvi tovorni vlak.
navpična betonska vertikala se izgublja v črnino in bruha dim daleč v višavah.
neskončna zarjavela lestev proti vrhu. štiri letalske lučke.
štirinajst pocivališč - med vsakim skoraj deset nadstropij višinske razlike.
z zadnje strani je dostop odprt, stečeva čez jaso in začneva plezat
objekti na tleh se spreminjajo v majhne otroške igračke.
višina riše daljne hribe in vasice na obzorju.
čudovit prizor je obsijan z Luninim sijem.
proti vrhu začne smrdet po dimu in se z višino hitro stopnjuje.
na 220 metrih se odločiva, da napredovanje ni več varno.
prekineva misijo in jo proglasiva za uspeh!
*
New York vs. Trbovlje
http://skyscraperpage.com/diagrams/?21742708
ja... glih da nas zmagajo...
*
posveceno drugi obletnici plezanja na Trboveljski dimnik. 28.8.2004
.jpg)
.jpg)
.jpg)
noč. črne obleke. hoja po tirih.
ostro našiljena ušesa! nebo se pripravlja na nevihto!
vsake toliko zaškripajo tiri - trenutek za tem, mimo drvi tovorni vlak.
navpična betonska vertikala se izgublja v črnino in bruha dim daleč v višavah.
neskončna zarjavela lestev proti vrhu. štiri letalske lučke.
štirinajst pocivališč - med vsakim skoraj deset nadstropij višinske razlike.
z zadnje strani je dostop odprt, stečeva čez jaso in začneva plezat
objekti na tleh se spreminjajo v majhne otroške igračke.
višina riše daljne hribe in vasice na obzorju.
čudovit prizor je obsijan z Luninim sijem.
proti vrhu začne smrdet po dimu in se z višino hitro stopnjuje.
na 220 metrih se odločiva, da napredovanje ni več varno.
prekineva misijo in jo proglasiva za uspeh!
*
New York vs. Trbovlje
http://skyscraperpage.com/diagrams/?21742708
ja... glih da nas zmagajo...
*
posveceno drugi obletnici plezanja na Trboveljski dimnik. 28.8.2004
.jpg)
.jpg)
.jpg)
36 - vrgel tri iz sluzbe, upropastio dva biroja...
------------------------ 3.Julij 2006
V biro sem prisel, ko so/smo finishirali predlog za velikanski
projekt na Bahamih. Ko smo oddali, je sefe rekel - dobro... veliko si
nam pomagal - se te bomo rabili.
?!
V sredo, ko je bil cas za it domov, kubanec nasproti mene vstane in
nagovori cel biro: lepo je bilo delati z vami - goodbye.
Ze naslednji dan, sefe poklice kitajko na razgovor za zaprtimi vrati -
ko se vrne nazaj, se tudi ona poslovi od birja. baj baj
he he
si ze delam crtice - vrgel tri* iz sluzbe, upropastio dva biroja...
to bom napisal v svoj naslednji rezume - "dajte mi tisoc dolarjev, pa
NE bom delal za vas" :)
* tretja je Ling, ki je zgubila delo pri MOVK, kmalu za tem, ko sem
prisel tja... kasnje mi je Mark prizanal, da zato, ker sem bil jaz pac
bolj ucinkovit.
nekateri projekti ki jih delamo tu, niti niso tako slabi:
http://www.belongingstc.com - sem se pa na tej tocki odlocil, da se s
tem sploh ne bom obremenjeval... tu se ucim drugih stvari: kaksen je
proces dizajniranja, kako je biro organiziran, kaj delajo dobro in kaj
narobe...
imamo cel spekter od natancnega osivelega tehnicnega arhitekta do
enega najbolj gay interior designerjev, kar sem jih srecal...
ta kombinacija je lahko zelo mocna - so pa problemi s koordinacijo.
sploh designerski del je v tem biroju precej neorganiziran in celo
malo histericen.
*
najbrz se bom, ko mi potece viza pogajal: ce mi date vec $ se lahko
vrnem s turisticno vizo in delam se tri mesece. zacel sem namrec
razmisljat o magisteriju in bom za to rabil veliko denarja.
*
vceraj smo sli v zabaviscni park "six flags" v New Jersey-u
in seveda takoj na najvisji in najhitrejsi rollercoaster na svetu!
128 mph (200 km/h) v 3.3 sekundah
456 feet (140m) navpicno navzgor in nato navzdol
http://www.sixflags.com/parks/greatadventure/rides/kingdaka.html
http://www.sixflags.com/video/shared/greatadventure/kingda-ka_300.mov
ej! to je pa zakon!
obcutki so enostavno: "jet plane"
V biro sem prisel, ko so/smo finishirali predlog za velikanski
projekt na Bahamih. Ko smo oddali, je sefe rekel - dobro... veliko si
nam pomagal - se te bomo rabili.
?!
V sredo, ko je bil cas za it domov, kubanec nasproti mene vstane in
nagovori cel biro: lepo je bilo delati z vami - goodbye.
Ze naslednji dan, sefe poklice kitajko na razgovor za zaprtimi vrati -
ko se vrne nazaj, se tudi ona poslovi od birja. baj baj
he he
si ze delam crtice - vrgel tri* iz sluzbe, upropastio dva biroja...
to bom napisal v svoj naslednji rezume - "dajte mi tisoc dolarjev, pa
NE bom delal za vas" :)
* tretja je Ling, ki je zgubila delo pri MOVK, kmalu za tem, ko sem
prisel tja... kasnje mi je Mark prizanal, da zato, ker sem bil jaz pac
bolj ucinkovit.
nekateri projekti ki jih delamo tu, niti niso tako slabi:
http://www.belongingstc.com - sem se pa na tej tocki odlocil, da se s
tem sploh ne bom obremenjeval... tu se ucim drugih stvari: kaksen je
proces dizajniranja, kako je biro organiziran, kaj delajo dobro in kaj
narobe...
imamo cel spekter od natancnega osivelega tehnicnega arhitekta do
enega najbolj gay interior designerjev, kar sem jih srecal...
ta kombinacija je lahko zelo mocna - so pa problemi s koordinacijo.
sploh designerski del je v tem biroju precej neorganiziran in celo
malo histericen.
*
najbrz se bom, ko mi potece viza pogajal: ce mi date vec $ se lahko
vrnem s turisticno vizo in delam se tri mesece. zacel sem namrec
razmisljat o magisteriju in bom za to rabil veliko denarja.
*
vceraj smo sli v zabaviscni park "six flags" v New Jersey-u
in seveda takoj na najvisji in najhitrejsi rollercoaster na svetu!
128 mph (200 km/h) v 3.3 sekundah
456 feet (140m) navpicno navzgor in nato navzdol
http://www.sixflags.com/parks/greatadventure/rides/kingdaka.html
http://www.sixflags.com/video/shared/greatadventure/kingda-ka_300.mov
ej! to je pa zakon!
obcutki so enostavno: "jet plane"
35 - ima nesto i u lovi
---------------------- 14. Junij 2006
Danes je bil moj prvi dan v novi sluzbi.
V biroju nas je ene dvanajst... trije Americani, trije Kitajci,
Kubanec, Venezuelka, sedaj se en Slovenec... drugih se nisem spoznal
Delam na 91st - Upper East Side. to je daaaalec... imam pa zdaj cas
citat na podzemni - tako bom lahko koncno precital tiste sobotne
priloge, ki mi jih je poslala mati...
In kaj sem delal?
Popravljal nacrte in risal post-moderno fasado!!! da me strela udari!
In kako za vraga je prislo do tega?
Kot pricakovano so mi biroji, ki so ponujali delo, pac sporocili, da
iscejo za dalj casa: veliko srece!
Ostal mi je le se http://www.rosenbergkolb.com/ ki me je pa hotel na
vsak nacin imeti. Ta ponedeljek me je Eric Kolb (sefe) kar poklical:
Peter, ti bos delal za nas!... eee... mam se en job intervju (to sem
se zmisli, ker sem se cakal, kaj mi bodo drugi sporocili)... ne, ne,
ti bos delal za nas!...
Kako sem prisel do njih je tudi zgodba zase.
Ko nekdo klice za job intervju, sem si v mestnem hrupu uspel zapomnit tole:
intervju bo v ponedeljek ob 2pm, ime firme je nekaj takega kot "roz
gold...", ti posljemo e-mail, kjer bo vse razlozeno...
In v ponedeljek zjutraj tistega maila ni?! hmm... ok - grem gledat
komu vse sem posiljal rezumeje: pa najdem tale Rosenberg Kolb - aha.
close enough to "roz gold". poklicem in tajnico vprasam: "a intervju
ob 2 se velja?"
Kmalu zatem dobim mail od Roz Golberg - hmmm... to pa ni Rosenberg Kolb, ne?
Ob 2:30 me poklicejo iz Rosenberg Kolb: a smo mi bili zmenjeni za intervju???
emmmm... Ne.... sem se zmotil... ambak sem vam pa poslal rezume, ce
vas zanima, lahk pridem :) - kmali zatem me poklicejo na razgovor.
Najprej sem sel tja bol tako - ker je fajn it na razgovor in ker
rezerva ni nikoli odvec. Cisto resno me je vprasal: "a si videl naso
interent stran?, kaj pa si mislis o "klasiki" (s tem je sicer mislil
na post-modernizem, pa sem mu vseeno odgovoril, kot da me sprasuje o
klasiki - ja, klasiko spostujem ce je dobra...) No, vse le ni tako
slabo: pricakuje neko trgovino in bo potreboval moje izkusnje, ki sem
jih dobil pri MOVK...
Ko sem prisel domov s tega intervjuja, zvem za vize... (NYC 26. zadni del)
*
Tako! pa sem se prodal! - vendar ne poceni!!!
in za konec se citat iz (genjalnega) balkanskega filma:
"Nije sve u ljubavi, ima nesto i u lovi"
Danes je bil moj prvi dan v novi sluzbi.
V biroju nas je ene dvanajst... trije Americani, trije Kitajci,
Kubanec, Venezuelka, sedaj se en Slovenec... drugih se nisem spoznal
Delam na 91st - Upper East Side. to je daaaalec... imam pa zdaj cas
citat na podzemni - tako bom lahko koncno precital tiste sobotne
priloge, ki mi jih je poslala mati...
In kaj sem delal?
Popravljal nacrte in risal post-moderno fasado!!! da me strela udari!
In kako za vraga je prislo do tega?
Kot pricakovano so mi biroji, ki so ponujali delo, pac sporocili, da
iscejo za dalj casa: veliko srece!
Ostal mi je le se http://www.rosenbergkolb.com/ ki me je pa hotel na
vsak nacin imeti. Ta ponedeljek me je Eric Kolb (sefe) kar poklical:
Peter, ti bos delal za nas!... eee... mam se en job intervju (to sem
se zmisli, ker sem se cakal, kaj mi bodo drugi sporocili)... ne, ne,
ti bos delal za nas!...
Kako sem prisel do njih je tudi zgodba zase.
Ko nekdo klice za job intervju, sem si v mestnem hrupu uspel zapomnit tole:
intervju bo v ponedeljek ob 2pm, ime firme je nekaj takega kot "roz
gold...", ti posljemo e-mail, kjer bo vse razlozeno...
In v ponedeljek zjutraj tistega maila ni?! hmm... ok - grem gledat
komu vse sem posiljal rezumeje: pa najdem tale Rosenberg Kolb - aha.
close enough to "roz gold". poklicem in tajnico vprasam: "a intervju
ob 2 se velja?"
Kmalu zatem dobim mail od Roz Golberg - hmmm... to pa ni Rosenberg Kolb, ne?
Ob 2:30 me poklicejo iz Rosenberg Kolb: a smo mi bili zmenjeni za intervju???
emmmm... Ne.... sem se zmotil... ambak sem vam pa poslal rezume, ce
vas zanima, lahk pridem :) - kmali zatem me poklicejo na razgovor.
Najprej sem sel tja bol tako - ker je fajn it na razgovor in ker
rezerva ni nikoli odvec. Cisto resno me je vprasal: "a si videl naso
interent stran?, kaj pa si mislis o "klasiki" (s tem je sicer mislil
na post-modernizem, pa sem mu vseeno odgovoril, kot da me sprasuje o
klasiki - ja, klasiko spostujem ce je dobra...) No, vse le ni tako
slabo: pricakuje neko trgovino in bo potreboval moje izkusnje, ki sem
jih dobil pri MOVK...
Ko sem prisel domov s tega intervjuja, zvem za vize... (NYC 26. zadni del)
*
Tako! pa sem se prodal! - vendar ne poceni!!!
in za konec se citat iz (genjalnega) balkanskega filma:
"Nije sve u ljubavi, ima nesto i u lovi"
34 - zadnji del
------------- 12 Junij 2006
Ravnokar sem dobil novico da so delavne vize za 2007 potekle!
Dva meseca prej kot lani.
http://arstechnica.com/news.ars/post/20060602-6971.html
Tako!
Do oktobra sem lahko se tu, potem pa bye bye America.
In kaksni so plani za naprej?
London je ze ves cas moj back-up.
In kaj si mislim o vsem skupaj.
Ne vem se. Nisem se cisto dojel.
Ne morem pa rect da nisem bil pripravljen. Mogoce se komu zdi, da ce
mi je prvic uspelo, da se bom vedno ze nekako zmazal. Meni so to ne
zdi. Ko si tu, se ves cas zavedas, da si prekleto na robu. To je
energija mesta.
Pred eno uro se vracam iz se enega job intervjuja z nekim slabim
birojem... na dolgi poti s podzemno cisto resno razmisljam: za
naslednji biro bom delal tri leta... in ce mi tam ne bo fajn... Tihany
se se ni odlocil in ce me ne vzame, ter kmalu ne dobim kaj dobrega...
casa pa nimam prav dosti... kaj pa vem? viza je predraga da bi se kar
tako spilal...
In ko pridem domov - me prehiti cas!
sedaj ali oktobra?
Mark pravi, da bo MOVK zdaj mogoce dobil neke projekte. hmmm... upam
da bo dovolj da ostanem pri njemu da to se podelamo. To bi bilo super.
Mogoce se bom probal zmenit se s kaksnim drugmi birojem. V bistvu bi
kar rad ostal do oktobra. Da se se navzijem NY in se tudi pripravim za
it drugam... (tako da: v bistvu NYC 26. zadnji del najbrz ni prav
cisto zadnji - to sem napisal, da malo sokiram - he he)
Sicer pa, ce je res kar pravijo:
"if you can make it here, you can make it anywhere"
je cel svet je moj!
nasvidenje v naslednji drzavi.
Ravnokar sem dobil novico da so delavne vize za 2007 potekle!
Dva meseca prej kot lani.
http://arstechnica.com/news.ars/post/20060602-6971.html
Tako!
Do oktobra sem lahko se tu, potem pa bye bye America.
In kaksni so plani za naprej?
London je ze ves cas moj back-up.
In kaj si mislim o vsem skupaj.
Ne vem se. Nisem se cisto dojel.
Ne morem pa rect da nisem bil pripravljen. Mogoce se komu zdi, da ce
mi je prvic uspelo, da se bom vedno ze nekako zmazal. Meni so to ne
zdi. Ko si tu, se ves cas zavedas, da si prekleto na robu. To je
energija mesta.
Pred eno uro se vracam iz se enega job intervjuja z nekim slabim
birojem... na dolgi poti s podzemno cisto resno razmisljam: za
naslednji biro bom delal tri leta... in ce mi tam ne bo fajn... Tihany
se se ni odlocil in ce me ne vzame, ter kmalu ne dobim kaj dobrega...
casa pa nimam prav dosti... kaj pa vem? viza je predraga da bi se kar
tako spilal...
In ko pridem domov - me prehiti cas!
sedaj ali oktobra?
Mark pravi, da bo MOVK zdaj mogoce dobil neke projekte. hmmm... upam
da bo dovolj da ostanem pri njemu da to se podelamo. To bi bilo super.
Mogoce se bom probal zmenit se s kaksnim drugmi birojem. V bistvu bi
kar rad ostal do oktobra. Da se se navzijem NY in se tudi pripravim za
it drugam... (tako da: v bistvu NYC 26. zadnji del najbrz ni prav
cisto zadnji - to sem napisal, da malo sokiram - he he)
Sicer pa, ce je res kar pravijo:
"if you can make it here, you can make it anywhere"
je cel svet je moj!
nasvidenje v naslednji drzavi.
33 - drzi vrabca, lovi goloba
----------------------- 6. Junij 2006
Se mene je presenetila hitrost s katero se vrti ta NY.
Rezumeje sem razposlal prejsnjo sredo. Naslednji dan dobim tri klice –
v ponedeljek sem ze bil na treh job intervjujih. Zvecer pridem domov -
na e-mailu vabilo na tri nove intervjuje to sredo.
Vceraj (ponedeljek):
11 am - "studio di artitettura" - nimam pojma kdo so (tako so se
predstavili po telefonu, na netu jih ne najdem) vem pa naslov. In ko
pridem tja jih takoj prepoznam: Post-modernisti - in to ne kar eni,
ambak eni najbolj znanih, ki delajo z Aldom Rossijem.
http://www.ma.com/
Navduseni so nad mojim rezumejem – pripravljeni so podpisat vizo –
obljubijo da me poklicejo cez nekaj dni.
Pri sebi naredim takle plan: ce zavrnem ta biro in grem zaradi tega
domov, si bom lahko v zivljenjepis napisal: "iz protesta do
Post-Modernizma sem raje zapustil NY!"
hmm… ni slabo
2 pm - Drugi so "head hunterji" – agencija ki isce ljudi in jih
posreduje naprej birojem – spet zelo navduseni – zaradi komplikacij
glede vize malo omahujejo – sedaj (kao) iscejo delo zame…
4 pm - Tretji "BAM studio" http://www.bam-studio.com/ mlad energicen
team. Ponujajo solidno placo, veliko bonusov (zavarovanje, mobitel,
karta za podzemno…) Njihov moto: ucinkovito, cenovno ugodno, nothing
too fancy… Povedo mi, da so intervjuvali 10 ljudi in da naj racunam,
da bom sel naprej v ozji krog treh.
Tu bi se najbrz bolj ucil managementa kot dizajniranja, ambak tudi to
je vazno - in ce si s tem se naberem se nekaj denarja (sele zdaj
vidim, da me je sefe res slabo placaeval) Verjetno pa pri njih ne bi
ostal cela tri leta, kolikor mi bo omogocila viza.
Danes (torek) je pocitek in priprave na jutrisnje intervjuje.
Jutri (sreda):
2 pm – McKay – http://www.mckay-architects.com/ - ni slabo - morda
malo prevec minimal za moj okus, ambak kdo ve: mogoce se izkaze, da
delajo fajn stvari… In pa: nikoli ni odvec imet se kaksno opcijo pri
roki.
3 pm – Tihany design – http://www.tihanydesign.com/
Now we're talking! Tile interjerji pa men zaspilajo.
Ambak! Iscejo osebo, ki zna skicirat – 3D modeliranje je plus, ma ni obvezno
???!!!
Vecje neumnosti pa se ne – srednjeveske nazadnjaske duse - jaz delam
skice direkt v kompjuter.
In ker se tako zlahka ne predam sem sedaj naprintal 3D modele, da jim
pokazem, da se to da. (modele, ki sem jih naredil, ko smo razvijal
ideje)
In ker je zihr, zihr - vmes se risem skice, ki sem jih delal, ko sem
to razvijal… (s pomocjo casovnega stroja)
Alvaro sicer pravi da malo goljufam – jaz pa vztrajam da so te skice
ze v moji glavi, samo na papir jih se nisem dal - in naj si kar
pogleda v mojo glavo, ce mi ne verjame!
4:30 pm - se en sestanek - ko dobim sporocilo sem ves vesel da mam se
en biro – potem pa ugotovim, da so spet "head hunterji"… joj ta
zajedalski vmesni cleni – pa kdo to rabi. (ce mi najdejo sluzbo,
vzamem nazaj)
*
Ime igre: drzi vrabca v roki – lovi goloba na strehi.
Obstajata dva slaba scenarija:
Dobis en kar vredu biro ter z njim podpises papirje – takoj nato te
poklice en res dober.
Cakas na dober biro – med tem ti uide cist vredu biro in moras domov.
Mark mi predlaga naj se ne zadovoljim prehitro in naj raje malo rezkiram.
Rezultat bo odlocil naslednja tri leta zivljenja v NY.
Drzite pesti.
Se mene je presenetila hitrost s katero se vrti ta NY.
Rezumeje sem razposlal prejsnjo sredo. Naslednji dan dobim tri klice –
v ponedeljek sem ze bil na treh job intervjujih. Zvecer pridem domov -
na e-mailu vabilo na tri nove intervjuje to sredo.
Vceraj (ponedeljek):
11 am - "studio di artitettura" - nimam pojma kdo so (tako so se
predstavili po telefonu, na netu jih ne najdem) vem pa naslov. In ko
pridem tja jih takoj prepoznam: Post-modernisti - in to ne kar eni,
ambak eni najbolj znanih, ki delajo z Aldom Rossijem.
http://www.ma.com/
Navduseni so nad mojim rezumejem – pripravljeni so podpisat vizo –
obljubijo da me poklicejo cez nekaj dni.
Pri sebi naredim takle plan: ce zavrnem ta biro in grem zaradi tega
domov, si bom lahko v zivljenjepis napisal: "iz protesta do
Post-Modernizma sem raje zapustil NY!"
hmm… ni slabo
2 pm - Drugi so "head hunterji" – agencija ki isce ljudi in jih
posreduje naprej birojem – spet zelo navduseni – zaradi komplikacij
glede vize malo omahujejo – sedaj (kao) iscejo delo zame…
4 pm - Tretji "BAM studio" http://www.bam-studio.com/ mlad energicen
team. Ponujajo solidno placo, veliko bonusov (zavarovanje, mobitel,
karta za podzemno…) Njihov moto: ucinkovito, cenovno ugodno, nothing
too fancy… Povedo mi, da so intervjuvali 10 ljudi in da naj racunam,
da bom sel naprej v ozji krog treh.
Tu bi se najbrz bolj ucil managementa kot dizajniranja, ambak tudi to
je vazno - in ce si s tem se naberem se nekaj denarja (sele zdaj
vidim, da me je sefe res slabo placaeval) Verjetno pa pri njih ne bi
ostal cela tri leta, kolikor mi bo omogocila viza.
Danes (torek) je pocitek in priprave na jutrisnje intervjuje.
Jutri (sreda):
2 pm – McKay – http://www.mckay-architects.com/ - ni slabo - morda
malo prevec minimal za moj okus, ambak kdo ve: mogoce se izkaze, da
delajo fajn stvari… In pa: nikoli ni odvec imet se kaksno opcijo pri
roki.
3 pm – Tihany design – http://www.tihanydesign.com/
Now we're talking! Tile interjerji pa men zaspilajo.
Ambak! Iscejo osebo, ki zna skicirat – 3D modeliranje je plus, ma ni obvezno
???!!!
Vecje neumnosti pa se ne – srednjeveske nazadnjaske duse - jaz delam
skice direkt v kompjuter.
In ker se tako zlahka ne predam sem sedaj naprintal 3D modele, da jim
pokazem, da se to da. (modele, ki sem jih naredil, ko smo razvijal
ideje)
In ker je zihr, zihr - vmes se risem skice, ki sem jih delal, ko sem
to razvijal… (s pomocjo casovnega stroja)
Alvaro sicer pravi da malo goljufam – jaz pa vztrajam da so te skice
ze v moji glavi, samo na papir jih se nisem dal - in naj si kar
pogleda v mojo glavo, ce mi ne verjame!
4:30 pm - se en sestanek - ko dobim sporocilo sem ves vesel da mam se
en biro – potem pa ugotovim, da so spet "head hunterji"… joj ta
zajedalski vmesni cleni – pa kdo to rabi. (ce mi najdejo sluzbo,
vzamem nazaj)
*
Ime igre: drzi vrabca v roki – lovi goloba na strehi.
Obstajata dva slaba scenarija:
Dobis en kar vredu biro ter z njim podpises papirje – takoj nato te
poklice en res dober.
Cakas na dober biro – med tem ti uide cist vredu biro in moras domov.
Mark mi predlaga naj se ne zadovoljim prehitro in naj raje malo rezkiram.
Rezultat bo odlocil naslednja tri leta zivljenja v NY.
Drzite pesti.
32 – on the road again
------------------------- 24. Maj 2006
Prejsnji teden se je prvic zgodilo, da ni bilo dovolj dela in sem ostal doma.
Pa sem se koncno dal skupaj in se zacel zanimat, kako je z delavno vizo, ki jo bom rabil, ko mi potece sedanja. (hvala za pomoc Luka)
Odvetnik, ki to rihta mi je povedal tako: Za vizo, ki bo zacela veljati oktobra, se lahko prijavis dokler jih ne zmanjka: predvidevam, da bo to enkrat avgusta. (vsako leto jih US vlada izda samo 65 tisoc). Vse skupaj bo stalo okoli $4000...
torej! se kar kmalu potrebujem biro, ki mi bo podpisal papirje za naprej!
Marka sem obvestil, da se morava pomenit o vizi in preostal prosti teden porabil za rihtanje portfolija, iskanje birojev... skratka: dal sem se v nizki start za iskanje nove sluzbe!
Danes pa se koncno vsedeva skupaj.
Ko prideva do tocke zaposlitve, sem jaz prvi povedal mnenje: V tem biroju je bilo super - ambak jaz si zelim se kam drugam, v NY sem prisel predvsem iskat izkusnje. (zelim si se spremembe, nove sodelavce, in seveda nazaj na Manhattan!!!)
Cutil sem, kako se je Mark oddahnil. MOVK sedaj tako ali tako ni v stanju, da bi mi lahko sponzoriral vizo.
Tako sem dobil njegov blagoslov, pomagal mi bo z rezumejem, obljubil mi je dobro besedo (v NY vedno preverijo, kako si se izkazal v prejsnjem biroju), nasplosno je zelo pohvalil vse kar sem oblikoval in konstrukcijske risbe ter mi povedal se nekaj slabih tock: ("google talk" je na prvem mestu - no ja...)
Za konec mi je predlagal, naj se probam prijavit v najboljse biroje, da imam kar dobre sanse.
Seveda sem pred veliko odlocitvijo: arhitektura ali interjerji ?
Agoniji sem se izognil na zvit nacin: poslal bom obojim, pol pa kdor da boljso ponudbo (ce bom sploh lahko izbiral)...
Sicer pa je glavna moc New Yorka v interjerjih. Trgovine so tu res neverjetne.
Razlog je, kaj pa drugega, zelene barve - dobra arhitektura je bolj znak prestiza in ponavadi ne prinasa veliko dobicka - interjerji pa ga.
Ce smo natancni! v biroju sploh nismo delali interjerjev ambak "branding design" - ("celostna podoba firme" - joj, kak se mi po slovensko to slisi ne-kul) - interjer je samo del vsega tega.
To pa seveda se ne pomeni, da v NY ni dosti dobrih arhitektov - samo da pac zidajo po celem svetu...
Sedaj moram se dokoncno dodelat portfolijo (Mark dal se par idej). Razposlal bom najbrz v nedeljo, tako da dobijo lepo v ponedeljek.
drzite pesti, da bo slo vse lepo skozi.
in kako se pocutim?
malce napet, fokusiran, svoboden, ...
skratka: Živ!
Prejsnji teden se je prvic zgodilo, da ni bilo dovolj dela in sem ostal doma.
Pa sem se koncno dal skupaj in se zacel zanimat, kako je z delavno vizo, ki jo bom rabil, ko mi potece sedanja. (hvala za pomoc Luka)
Odvetnik, ki to rihta mi je povedal tako: Za vizo, ki bo zacela veljati oktobra, se lahko prijavis dokler jih ne zmanjka: predvidevam, da bo to enkrat avgusta. (vsako leto jih US vlada izda samo 65 tisoc). Vse skupaj bo stalo okoli $4000...
torej! se kar kmalu potrebujem biro, ki mi bo podpisal papirje za naprej!
Marka sem obvestil, da se morava pomenit o vizi in preostal prosti teden porabil za rihtanje portfolija, iskanje birojev... skratka: dal sem se v nizki start za iskanje nove sluzbe!
Danes pa se koncno vsedeva skupaj.
Ko prideva do tocke zaposlitve, sem jaz prvi povedal mnenje: V tem biroju je bilo super - ambak jaz si zelim se kam drugam, v NY sem prisel predvsem iskat izkusnje. (zelim si se spremembe, nove sodelavce, in seveda nazaj na Manhattan!!!)
Cutil sem, kako se je Mark oddahnil. MOVK sedaj tako ali tako ni v stanju, da bi mi lahko sponzoriral vizo.
Tako sem dobil njegov blagoslov, pomagal mi bo z rezumejem, obljubil mi je dobro besedo (v NY vedno preverijo, kako si se izkazal v prejsnjem biroju), nasplosno je zelo pohvalil vse kar sem oblikoval in konstrukcijske risbe ter mi povedal se nekaj slabih tock: ("google talk" je na prvem mestu - no ja...)
Za konec mi je predlagal, naj se probam prijavit v najboljse biroje, da imam kar dobre sanse.
Seveda sem pred veliko odlocitvijo: arhitektura ali interjerji ?
Agoniji sem se izognil na zvit nacin: poslal bom obojim, pol pa kdor da boljso ponudbo (ce bom sploh lahko izbiral)...
Sicer pa je glavna moc New Yorka v interjerjih. Trgovine so tu res neverjetne.
Razlog je, kaj pa drugega, zelene barve - dobra arhitektura je bolj znak prestiza in ponavadi ne prinasa veliko dobicka - interjerji pa ga.
Ce smo natancni! v biroju sploh nismo delali interjerjev ambak "branding design" - ("celostna podoba firme" - joj, kak se mi po slovensko to slisi ne-kul) - interjer je samo del vsega tega.
To pa seveda se ne pomeni, da v NY ni dosti dobrih arhitektov - samo da pac zidajo po celem svetu...
Sedaj moram se dokoncno dodelat portfolijo (Mark dal se par idej). Razposlal bom najbrz v nedeljo, tako da dobijo lepo v ponedeljek.
drzite pesti, da bo slo vse lepo skozi.
in kako se pocutim?
malce napet, fokusiran, svoboden, ...
skratka: Živ!
31 – Hamburger v Kitajski restavraciji
---------------------- 4. Maj 2006
Jason (investitor - "Soprano varianta" 150 kg Brooklyn lokalec): ni mi vsec to kar si naredil, predrago, prevec "sleek", sploh me nisi razumel, jaz sem hotel grobo, industrijsko, neobdelano... ne zaupam vec temu biroju, Ne bom placal !!!
Mark (sef biroja): po pogodbi, ki si jo podpisal, sem dolzan narediti ceneje, ce zahtevas. Vse tvoje pripombe sem uposteval, nacrti so koncani... Argument da ti ni vsec ne steje. Moras placati !!!
in tako naprej in tako nazaj - stiri ure na v vse visjih decibelih!
Mark je kasneje komentiral priblizno takole:
Ce gres v kitajsko restavracijo in narocis hamburger, pa ga kljub tvoji razlagi ne naredijo tako kot bi ga ti rad... moras vseeno placat! Kaj pa si sel tja noter to narocit!
In lekcija: Ce ni prave energije na zacetku, ne niti zacet s projektom...
Pa se problem: Mark nima niti toliko denarja, da bi Jasona tozil.
In kako vse to mene zadeva?
Mark je ze vzel kredit, da nam je placal za ure porabljene na tem projektu... (se dva druga projekta nista sla skozi (te dva ne po nasi krivdi) - "For Eyes" je sicer super uspesen, vendar ne dovolj, da obdrzi cel biro pri zivljenju)
Ni videti da imamo se kaksen projekt na obzorju!
Here we go again!
OK. saj je ze rutina. Izboljsat in dopolnit internet stran, nabrusit rezumeje, razposlat birojem... Pa saj niti ni v tem problem.
Z mojo vizo ne smem menjat delodajalca! Ha! Delavne vize pa so ze prakticno mimo in bodo spet oktobra...
To pa pomeni ali ilegalo ali volunteering.
Sem se ze povsem pripravil na nov "New York street life"
Danes pa je Mark prvic najavil: Dobil sem en majhen projekt, ki nas bo se nekaj casa drzal pri zivljenju... zdrzita. (zdaj sva samo se midva z Nino - Andreo je ze odpustil...)
Jutri poslovno leti v Los Angeles... drzimo pesti da bo tudi tam kaj.
Coffee Box:
Isti dan, ko sem letel nazaj v Slovenijo sem sel na hitro mimo, da naredim kaksno fotko... in poglej, poglej: "Grand opening" Jason je bil tam in mi je zgolj na hitro rekel: "it seems, it is a success" in sel stran. Zaradi skrteganosti z nasim birojem sem zacutil, da ga moti da sem tam.
Pred nekaj dnevi pa gremo z Mitjo in Ino tja na kavo, kjer se je Jasonov sodelavec (,ki ocitno ne pozna situacije,) pohvalil, da so spet prebili rekord prodaje.
slikice:
"Fulton-Market-Brooklyn" je po stopnicah gor nad Coffee Box-om. Na levo je bar/restavracija "eat in kitchen" na desno pa trgovina. dizajn je v glavnem od Mark-a.
se to: (Pri spremembah na coffee box-u mi niso dali nobene besede. Slo je predvsem za poceni prakticne resitve. kakorkoli ze... vazno da je zgrajen!)
pa se to:
Clanek o "mladih slovencih v NY" bo predvidoma v Delovi prilogi "ONA" v torek 9. Maja.
Zacne se z mojo zgodbo :)
Jason (investitor - "Soprano varianta" 150 kg Brooklyn lokalec): ni mi vsec to kar si naredil, predrago, prevec "sleek", sploh me nisi razumel, jaz sem hotel grobo, industrijsko, neobdelano... ne zaupam vec temu biroju, Ne bom placal !!!
Mark (sef biroja): po pogodbi, ki si jo podpisal, sem dolzan narediti ceneje, ce zahtevas. Vse tvoje pripombe sem uposteval, nacrti so koncani... Argument da ti ni vsec ne steje. Moras placati !!!
in tako naprej in tako nazaj - stiri ure na v vse visjih decibelih!
Mark je kasneje komentiral priblizno takole:
Ce gres v kitajsko restavracijo in narocis hamburger, pa ga kljub tvoji razlagi ne naredijo tako kot bi ga ti rad... moras vseeno placat! Kaj pa si sel tja noter to narocit!
In lekcija: Ce ni prave energije na zacetku, ne niti zacet s projektom...
Pa se problem: Mark nima niti toliko denarja, da bi Jasona tozil.
In kako vse to mene zadeva?
Mark je ze vzel kredit, da nam je placal za ure porabljene na tem projektu... (se dva druga projekta nista sla skozi (te dva ne po nasi krivdi) - "For Eyes" je sicer super uspesen, vendar ne dovolj, da obdrzi cel biro pri zivljenju)
Ni videti da imamo se kaksen projekt na obzorju!
Here we go again!
OK. saj je ze rutina. Izboljsat in dopolnit internet stran, nabrusit rezumeje, razposlat birojem... Pa saj niti ni v tem problem.
Z mojo vizo ne smem menjat delodajalca! Ha! Delavne vize pa so ze prakticno mimo in bodo spet oktobra...
To pa pomeni ali ilegalo ali volunteering.
Sem se ze povsem pripravil na nov "New York street life"
Danes pa je Mark prvic najavil: Dobil sem en majhen projekt, ki nas bo se nekaj casa drzal pri zivljenju... zdrzita. (zdaj sva samo se midva z Nino - Andreo je ze odpustil...)
Jutri poslovno leti v Los Angeles... drzimo pesti da bo tudi tam kaj.
Coffee Box:
Isti dan, ko sem letel nazaj v Slovenijo sem sel na hitro mimo, da naredim kaksno fotko... in poglej, poglej: "Grand opening" Jason je bil tam in mi je zgolj na hitro rekel: "it seems, it is a success" in sel stran. Zaradi skrteganosti z nasim birojem sem zacutil, da ga moti da sem tam.
Pred nekaj dnevi pa gremo z Mitjo in Ino tja na kavo, kjer se je Jasonov sodelavec (,ki ocitno ne pozna situacije,) pohvalil, da so spet prebili rekord prodaje.
slikice:
"Fulton-Market-Brooklyn" je po stopnicah gor nad Coffee Box-om. Na levo je bar/restavracija "eat in kitchen" na desno pa trgovina. dizajn je v glavnem od Mark-a.
se to: (Pri spremembah na coffee box-u mi niso dali nobene besede. Slo je predvsem za poceni prakticne resitve. kakorkoli ze... vazno da je zgrajen!)
pa se to:
Clanek o "mladih slovencih v NY" bo predvidoma v Delovi prilogi "ONA" v torek 9. Maja.
Zacne se z mojo zgodbo :)
30 - Slovenija
--------------- 21. April
Najprej vsem hvala za udelezbo in pomoc pri zuru v Pelegrinu.
Posebne pohvale: Sasa za kompjuter, Marko za projektor, Bozena za pomoc pri kuhi,...
*
Ko sem se vrnil, je bila kar nekaksna praznina. Nikogar ni bilo doma, Alvaro in Charles se nista oglasila na telefon. Crnci v okolici so me spet malo sokirali. Za trenutek me je kar prijela kriza...
Ze takoj drugi dan ob 5-ih zjutraj, pa kot bi stopil na vrtiljak. Direkt v financni district, med noro visoke stopnice, se z ladijco peljat na Staten island, kjer nas cuvajo z brzostrelkami (so objavili oranzen alarm za napad na ladijco :) se isti dan, po polnem delavniku, me Miki povabi na Rockefeller drsalisce, kjer je imela predstavo, kasneje na pijaco z njenimi kolegi - tokrat francozi, ki so bili rojeni v bivsih francoskih kolonijah po Afriki... In ko koncno ves utrujen pridem domov - spoznam kolegici od Alvara, ki sta bili tu na obisku za deset dni (Anni in Andrea)... in se gossip novica: Alvaro ima punco iz Romunije (Doina), in zaenkrat kaze da sta super par...
Ze drug dan se s tu zivecimi slovenci dobimo v Central parku, da se poslikamo za clanek, ki bo v prilogi Dela "ona" - o maldih slovencih v NY. Ko me je urednica prosila za kaksen komentar sem ji kar poslal serijo NYC, kar jo je cisto navdusilo - ker pa bo clanek kratek, bo prostora le za kaksno kratko misel. Presenecen sem bil, kako malo slovencev nas je tu - za stet na prste.
V Petek pa v klub "Gonzales y Gonzales" - salsa do jutranjih ur. Ole!
Ni hec, ce so kolumbijke na obisku :)
in tako naprej, vse do danes, ko imam koncno cas, da napisem ta mail:
*
NYC - Slovenija
Kot bi se vrnil s casovnim strojem nazaj v vzporeden univerzum, kjer sem prej zivel.
Zdoma sem bil seveda veliko vec kot eno leto. In tudi sedaj na obisku v Sloveniji nisem bil samo deset dni... Na drugi strani mi rutina v sluzbi krade cas in skrajsuje zivljenje.
Neverjetni obcutki - kot da sploh ne bi nikoli sel in je vse normalo in vsakdanje in hkrati kot da to ne more biti mogoce in je vse drugace.
V Sloveniji se mi je v pol-snu se mi je sanjalo da sem v Brooklynu, in ko sem se zavedel me je cist presenetlo da sem doma!
Nek arabski pesnik je napisal da dusa ne more potovati hitreje kot kamela. Tako da v Slovenijo se nisem cisto prispel, ko sem ze letel nazaj.
*
Prva misel, ki mi je prisla na pamet ob pogledu iz letala: Slovenija je ena velika vas, na sredi pa je malo razsirjena vas - Ljubljana. Mesteca in vasice so drobckene filigranske strukture, ki so jih izoblikovala stoletja komplicirane zgodovine.
Zato smo lahko kljub nekaj sto-krat manjsi velikosti, dovolj veliki, da smo drzava. V US so sile neizmerno vecje, celotna gigantska drzava je nacrtovana na veliko.
Ko sem se vozil z avtomobilom po lokalnih cestah Sloveniji: joj! kako so brez obcutka tele po vojni samo-graditeljsko zgrajene hise. Tudi urbanizem kaze na eno veliko skreganost med sosedi... Upam da bodo to nasi vnuki ali pra-vnuki porusili in sezidali lepse...
To pa ne velja za mesta. Ljubljana recimo ima nek poseben secesijski duh in se bolj ali manj harmonicno zgrajena po tem obcutku, vmes pa so radikalne moderne stavbe. Med stavbami je mnogo vec prostora. Nekaj korakov in si ze cez center. V zraku je nakasnen umirjen obcutek.
NY na drugi strani je cel modern ambak iz nekega vmesnega obdobja ne tradicionalnega in ne radikalno modernega - v glavnem je duso dobil v 30 ih letih
Ljudje smo si med sabo v primerjavi z NY bistveno bolj podobni. Vsi smo del ene zgodbe.
V politicnem smislu se v grobem delimo na leve in desne - komuniste in katolike.
V US pa je ta primerjava drugacna: Republikance se morda se da nekako definirati, demokrati pa so lahko skoraj karkoli: razlicne nacije, religije, ideje, zgodovine...
Reklame: Kot pricakovano, je v centru kapitalizma - NY veliko oglasevanja, ambak verjeli ali ne: pri nas je mnogo bolj direktno in nasilno. V NY ima vsak predel mesta drugacen sistem in drugacno ciljno publiko. Zaradi vecje raznolikosti je manj repeticije. Za povrhu zaradi gostote mesta tu ni prostora za jumbo plakate.
V Sloveniji sem se z avtomobilom ene trikrat skoraj zaletel, ko sem gledal seksi punce na nasih plakatih :) Seks je pri nas veliko bolj prisoten. V US so glede tega bolj konzervativni.
Ravno tako do kajenja. Tu se bistveno manj kadi. V barih in gostilnah pa je sploh prepovedano. (kar se mi zdi super - ljudje lahko gredo ven na cik, kjer so vcasih "cik debate", noter pa dihajo normalen zrak)
Tako kot je Amerika polna Evropske kulture imamo tudi mi veliko Ameriske. Ko vcasih preko interneta poslusam slovenski radio in se vmes cisto vzivim v hip hop, country, blues... me potem kar preseneti, ko zaslisim slovenskega napovedovalca.
... razlik, podobnosti, se cel kup ...
Zdaj pa k pomembnemu vprasanju: Ali je zivljenje boljse ali slabse v NY?
Nasplosno je slabse, razen! Ko je super, je pa res super.
povedano drugace: Na koncu je glih ene toliko obojega, samo cist ene druge stvari in velik bolj v ekstremih.
In pa - lepo se je vrnit:
v Slovenijo in v New York.
Najprej vsem hvala za udelezbo in pomoc pri zuru v Pelegrinu.
Posebne pohvale: Sasa za kompjuter, Marko za projektor, Bozena za pomoc pri kuhi,...
*
Ko sem se vrnil, je bila kar nekaksna praznina. Nikogar ni bilo doma, Alvaro in Charles se nista oglasila na telefon. Crnci v okolici so me spet malo sokirali. Za trenutek me je kar prijela kriza...
Ze takoj drugi dan ob 5-ih zjutraj, pa kot bi stopil na vrtiljak. Direkt v financni district, med noro visoke stopnice, se z ladijco peljat na Staten island, kjer nas cuvajo z brzostrelkami (so objavili oranzen alarm za napad na ladijco :) se isti dan, po polnem delavniku, me Miki povabi na Rockefeller drsalisce, kjer je imela predstavo, kasneje na pijaco z njenimi kolegi - tokrat francozi, ki so bili rojeni v bivsih francoskih kolonijah po Afriki... In ko koncno ves utrujen pridem domov - spoznam kolegici od Alvara, ki sta bili tu na obisku za deset dni (Anni in Andrea)... in se gossip novica: Alvaro ima punco iz Romunije (Doina), in zaenkrat kaze da sta super par...
Ze drug dan se s tu zivecimi slovenci dobimo v Central parku, da se poslikamo za clanek, ki bo v prilogi Dela "ona" - o maldih slovencih v NY. Ko me je urednica prosila za kaksen komentar sem ji kar poslal serijo NYC, kar jo je cisto navdusilo - ker pa bo clanek kratek, bo prostora le za kaksno kratko misel. Presenecen sem bil, kako malo slovencev nas je tu - za stet na prste.
V Petek pa v klub "Gonzales y Gonzales" - salsa do jutranjih ur. Ole!
Ni hec, ce so kolumbijke na obisku :)
in tako naprej, vse do danes, ko imam koncno cas, da napisem ta mail:
*
NYC - Slovenija
Kot bi se vrnil s casovnim strojem nazaj v vzporeden univerzum, kjer sem prej zivel.
Zdoma sem bil seveda veliko vec kot eno leto. In tudi sedaj na obisku v Sloveniji nisem bil samo deset dni... Na drugi strani mi rutina v sluzbi krade cas in skrajsuje zivljenje.
Neverjetni obcutki - kot da sploh ne bi nikoli sel in je vse normalo in vsakdanje in hkrati kot da to ne more biti mogoce in je vse drugace.
V Sloveniji se mi je v pol-snu se mi je sanjalo da sem v Brooklynu, in ko sem se zavedel me je cist presenetlo da sem doma!
Nek arabski pesnik je napisal da dusa ne more potovati hitreje kot kamela. Tako da v Slovenijo se nisem cisto prispel, ko sem ze letel nazaj.
*
Prva misel, ki mi je prisla na pamet ob pogledu iz letala: Slovenija je ena velika vas, na sredi pa je malo razsirjena vas - Ljubljana. Mesteca in vasice so drobckene filigranske strukture, ki so jih izoblikovala stoletja komplicirane zgodovine.
Zato smo lahko kljub nekaj sto-krat manjsi velikosti, dovolj veliki, da smo drzava. V US so sile neizmerno vecje, celotna gigantska drzava je nacrtovana na veliko.
Ko sem se vozil z avtomobilom po lokalnih cestah Sloveniji: joj! kako so brez obcutka tele po vojni samo-graditeljsko zgrajene hise. Tudi urbanizem kaze na eno veliko skreganost med sosedi... Upam da bodo to nasi vnuki ali pra-vnuki porusili in sezidali lepse...
To pa ne velja za mesta. Ljubljana recimo ima nek poseben secesijski duh in se bolj ali manj harmonicno zgrajena po tem obcutku, vmes pa so radikalne moderne stavbe. Med stavbami je mnogo vec prostora. Nekaj korakov in si ze cez center. V zraku je nakasnen umirjen obcutek.
NY na drugi strani je cel modern ambak iz nekega vmesnega obdobja ne tradicionalnega in ne radikalno modernega - v glavnem je duso dobil v 30 ih letih
Ljudje smo si med sabo v primerjavi z NY bistveno bolj podobni. Vsi smo del ene zgodbe.
V politicnem smislu se v grobem delimo na leve in desne - komuniste in katolike.
V US pa je ta primerjava drugacna: Republikance se morda se da nekako definirati, demokrati pa so lahko skoraj karkoli: razlicne nacije, religije, ideje, zgodovine...
Reklame: Kot pricakovano, je v centru kapitalizma - NY veliko oglasevanja, ambak verjeli ali ne: pri nas je mnogo bolj direktno in nasilno. V NY ima vsak predel mesta drugacen sistem in drugacno ciljno publiko. Zaradi vecje raznolikosti je manj repeticije. Za povrhu zaradi gostote mesta tu ni prostora za jumbo plakate.
V Sloveniji sem se z avtomobilom ene trikrat skoraj zaletel, ko sem gledal seksi punce na nasih plakatih :) Seks je pri nas veliko bolj prisoten. V US so glede tega bolj konzervativni.
Ravno tako do kajenja. Tu se bistveno manj kadi. V barih in gostilnah pa je sploh prepovedano. (kar se mi zdi super - ljudje lahko gredo ven na cik, kjer so vcasih "cik debate", noter pa dihajo normalen zrak)
Tako kot je Amerika polna Evropske kulture imamo tudi mi veliko Ameriske. Ko vcasih preko interneta poslusam slovenski radio in se vmes cisto vzivim v hip hop, country, blues... me potem kar preseneti, ko zaslisim slovenskega napovedovalca.
... razlik, podobnosti, se cel kup ...
Zdaj pa k pomembnemu vprasanju: Ali je zivljenje boljse ali slabse v NY?
Nasplosno je slabse, razen! Ko je super, je pa res super.
povedano drugace: Na koncu je glih ene toliko obojega, samo cist ene druge stvari in velik bolj v ekstremih.
In pa - lepo se je vrnit:
v Slovenijo in v New York.
29 - Downswing
----------------------------- 27. februar 2006
Sestelo se je kar nekaj faktorjev, ki so dogajanje precej zaustavila.
Tudi ta mail je bolj dolgocasen, tako da citanje po zelji... lahko pa
vsaj pogledate slikice :)
Veliko energije mi je pobral biro. Pa ne od prevec dela - od premalo!
Zaradi otroka Lauren ni vec tu, Mark pa ni uspel vec koordinirat
stvari. Vse skupaj je pripeljalo skoraj do kriticne tocke, ko so mu ze
grozili s tozbo
Ce ne bi bil z vizo vezan na ta biro, bi morda spet razposlal nov val prosenj...
No, zdaj se stvari pocasi normalizirajo in upam, da bo biro spet dobil
ritem in energijo.
Nov okolis v Brooklynu tudi ni ravno vzpodbuden faktor... zima tudi ne...
Veliko casa in energije je slo tudi v izdelavo in razposiljanje
"promotional DVD"-jev.
Prav vesel sem, da gre to proti koncu. Tezko se je motivirat za nekaj
tako nepredvidljivega kot je to. Brez pozitivnega feedbacka, ki sem ga
dobil na Union Squara bi to se tezje speljal...
Zdaj je ze poslanih vec kot 200 in se kakih 100 e-mailov, slabih 300
DVD-jev pa se caka da jim poiscem naslove.
Animacijo, si lahko pogledate on-line:
http://www.peter-sovinc.com/fp.htm
Mi je pa sestra povedala, da je za vse skupaj kriva Venera, ki se je na
nebu nekaj casa premikala v napacni smeri – Kaj takega! - Da pa bo ta
ista Venera zdaj zrihtala stvari. :-)
Vrazeverje vcasih zelo prav pride, verjemite mi.
Za tiste ki se ne veste, sedaj imamo novega cimra: Charles - pol
American, pol Kanadcan, ki bo vsak cas koncal magisterij iz ekonomije
na Princeton university. Razumemo se super, ni pa se
prijateljske naveze. Pozna se da je prisel kasneje…
In se zanimivost: on (v svoji drzavi) placuje najemnino nama: (Vzhodno
Evropejcu in Kolumbijcu) midva pa jo placujeva crniki iz Jamajke… a ni
brnjen svet v NY super :-)
Sneg je zapadel cez noc, in skoraj tako hitro tudi skopnel. Vreme v NY
je odvisno od vetra, ki nekaj casa piha z juga nekaj casa pa s
severa... Tako da imamo en cas vec tudi vec kot 10 stopinj in potem
spet en cas okoli nicle.
Pocasi se prebujajo bolj pomladanske energije, ki bodo, upam, spesnile
spet kaksen nov, udaren NYC :-)
In se za konec: kar precej z zamudo, pa vseeno.
Srecno kitajsko "pasje" novo leto :-)
Sestelo se je kar nekaj faktorjev, ki so dogajanje precej zaustavila.
Tudi ta mail je bolj dolgocasen, tako da citanje po zelji... lahko pa
vsaj pogledate slikice :)
Veliko energije mi je pobral biro. Pa ne od prevec dela - od premalo!
Zaradi otroka Lauren ni vec tu, Mark pa ni uspel vec koordinirat
stvari. Vse skupaj je pripeljalo skoraj do kriticne tocke, ko so mu ze
grozili s tozbo
Ce ne bi bil z vizo vezan na ta biro, bi morda spet razposlal nov val prosenj...
No, zdaj se stvari pocasi normalizirajo in upam, da bo biro spet dobil
ritem in energijo.
Nov okolis v Brooklynu tudi ni ravno vzpodbuden faktor... zima tudi ne...
Veliko casa in energije je slo tudi v izdelavo in razposiljanje
"promotional DVD"-jev.
Prav vesel sem, da gre to proti koncu. Tezko se je motivirat za nekaj
tako nepredvidljivega kot je to. Brez pozitivnega feedbacka, ki sem ga
dobil na Union Squara bi to se tezje speljal...
Zdaj je ze poslanih vec kot 200 in se kakih 100 e-mailov, slabih 300
DVD-jev pa se caka da jim poiscem naslove.
Animacijo, si lahko pogledate on-line:
http://www.peter-sovinc.com/fp.htm
Mi je pa sestra povedala, da je za vse skupaj kriva Venera, ki se je na
nebu nekaj casa premikala v napacni smeri – Kaj takega! - Da pa bo ta
ista Venera zdaj zrihtala stvari. :-)
Vrazeverje vcasih zelo prav pride, verjemite mi.
Za tiste ki se ne veste, sedaj imamo novega cimra: Charles - pol
American, pol Kanadcan, ki bo vsak cas koncal magisterij iz ekonomije
na Princeton university. Razumemo se super, ni pa se
prijateljske naveze. Pozna se da je prisel kasneje…
In se zanimivost: on (v svoji drzavi) placuje najemnino nama: (Vzhodno
Evropejcu in Kolumbijcu) midva pa jo placujeva crniki iz Jamajke… a ni
brnjen svet v NY super :-)
Sneg je zapadel cez noc, in skoraj tako hitro tudi skopnel. Vreme v NY
je odvisno od vetra, ki nekaj casa piha z juga nekaj casa pa s
severa... Tako da imamo en cas vec tudi vec kot 10 stopinj in potem
spet en cas okoli nicle.
Pocasi se prebujajo bolj pomladanske energije, ki bodo, upam, spesnile
spet kaksen nov, udaren NYC :-)
In se za konec: kar precej z zamudo, pa vseeno.
Srecno kitajsko "pasje" novo leto :-)
28 - For Eyes
---------------------------- 6. Januar 2006
Evo frisne, se tople slike iz Bostona. Mark jih je naredil tik pred
odprtjem prve iz verige trgovin z ocali: "For Eyes".
Osnovno skico je naredil se preden sem prisel v biro, ves cas pa je
njegova zena Lauren izbrala barve in materijale. (glej sliko
"1-skica-Mark-Oller")
Potem pa so me pa bolj ali manj pustili, da delam na prezentaciji in
izboljsavah. Dobil sem nekaj osnovne koordinacije, sicer pa sem F5,
F-12 F-15 in F-24 oblikoval jaz.
Za "Blue Plate Special" mi je oblikovni namig dala Lauren (v tlorisu
je oblika enaka, kot njihov znak), obliko pa sem potem razvil sam
(smesna, ne? - kot ena zival, z racjimi nogami (podstavek) in ocmi ter
trepalnicami (ogledala in reklame)... sploh nisem verjel, da bo to slo
v izdelavo) dokoncne popravke sva naredila z Markom (predvsem naklon
miz, da ocala bolje stojijo)
Seveda sem zraven zrisal se nacrte in detaile…
Aja - tista velika "luc" nad "blue plate special"... ce se komu zdi da
ne pase? meni se tudi tako zdi...
Naslednja trgovina bo stala v Chicagu (nacrti so ze koncani) in za njo
se ena v Montgomeryville (kr' nekje v Ameriki – za to trgovino smo
uporabili ene kose iz prejsnje trgovine ker so malo cenejsi – tam ne
bojo opazili ;-), in takoj zatem se ena v Miamiju…
Mark je enkrat zelo na hitro omenil stevilko 30… bomo videli. Najbrz
je bolj odvisno od poslovnih rezultatov trgovine, kot nas…
Mimogrede – lastnica verige je hcerka od tistega graditelja v Miamiju.
Sefe pravi da njihov posel ravno postaja "billion dollar", in da so
skrti ko pes!
Zal pa ne morem se poslati slik od Coffee Box-a. Temu projektu sta se
namrec zgodili dve veliki katastrofi:
- Risanje detailov je prevzela Nina, kar ji je vzelo skoraj dva meseca
– niti ne morem rect, da je risala na roke: ucila se je risat na roke!
Sploh nisem smel prevec gledat v tisto smer, da mi ne bi se bolj padla
delavna morala.
- Zdaj pa je se clovek, ki naj bi to izvedel, dobil raka.
Ne vem katera katastrofa je vecja?
In se to:
Nas biro vecji se za enega clana: Mark in Lauren sta dobila otroka: Max-a
Evo frisne, se tople slike iz Bostona. Mark jih je naredil tik pred
odprtjem prve iz verige trgovin z ocali: "For Eyes".
Osnovno skico je naredil se preden sem prisel v biro, ves cas pa je
njegova zena Lauren izbrala barve in materijale. (glej sliko
"1-skica-Mark-Oller")
Potem pa so me pa bolj ali manj pustili, da delam na prezentaciji in
izboljsavah. Dobil sem nekaj osnovne koordinacije, sicer pa sem F5,
F-12 F-15 in F-24 oblikoval jaz.
Za "Blue Plate Special" mi je oblikovni namig dala Lauren (v tlorisu
je oblika enaka, kot njihov znak), obliko pa sem potem razvil sam
(smesna, ne? - kot ena zival, z racjimi nogami (podstavek) in ocmi ter
trepalnicami (ogledala in reklame)... sploh nisem verjel, da bo to slo
v izdelavo) dokoncne popravke sva naredila z Markom (predvsem naklon
miz, da ocala bolje stojijo)
Seveda sem zraven zrisal se nacrte in detaile…
Aja - tista velika "luc" nad "blue plate special"... ce se komu zdi da
ne pase? meni se tudi tako zdi...
Naslednja trgovina bo stala v Chicagu (nacrti so ze koncani) in za njo
se ena v Montgomeryville (kr' nekje v Ameriki – za to trgovino smo
uporabili ene kose iz prejsnje trgovine ker so malo cenejsi – tam ne
bojo opazili ;-), in takoj zatem se ena v Miamiju…
Mark je enkrat zelo na hitro omenil stevilko 30… bomo videli. Najbrz
je bolj odvisno od poslovnih rezultatov trgovine, kot nas…
Mimogrede – lastnica verige je hcerka od tistega graditelja v Miamiju.
Sefe pravi da njihov posel ravno postaja "billion dollar", in da so
skrti ko pes!
Zal pa ne morem se poslati slik od Coffee Box-a. Temu projektu sta se
namrec zgodili dve veliki katastrofi:
- Risanje detailov je prevzela Nina, kar ji je vzelo skoraj dva meseca
– niti ne morem rect, da je risala na roke: ucila se je risat na roke!
Sploh nisem smel prevec gledat v tisto smer, da mi ne bi se bolj padla
delavna morala.
- Zdaj pa je se clovek, ki naj bi to izvedel, dobil raka.
Ne vem katera katastrofa je vecja?
In se to:
Nas biro vecji se za enega clana: Mark in Lauren sta dobila otroka: Max-a
27 – Gringolandija
----------------------------3. Januar 2006
Ce kdo slucajno ne ve: juzno od US klicejo Americane: Gringos -> in
posledicno US je: Gringolandija :-)
Po zagotovilu Alvara Evropejcev ne klicejo tako. hmm ?
Z njim, njegovo punco "Elizabeto" in njegovo sestro "Moniko" smo sli
na pet dnevni izlet po Ameriki. Cleveland, Detroit, Chicago, Berlin
(Amish town). Punci sta prisli iz Kolumbije na obisk za kaksen mesec.
Ceprav sem ze bil na kratkih izletih izven NY sem komaj sedaj prisel v
stik z drzavo v kateri zivim. Ce pomislim se mi zdi skoraj ne realno,
da sredi te skoraj ne poseljene, precej enolicne, fast-food, country
music pokrajne obstaja nekaj takega kot NY.
To mesto sploh ni organsko povezano z okolico, kot smo navajeni v
Evropi. Niti slucajno. NY okoliske prebivalce moti. Ce pozorno
opazujes vidis, da se iz New Yorcanov kar naprej delajo norca. Glede
na to da sem ta simptom opazil kar nekajkrat ze v petih dnevih,
predvidevam da je zelo mocen.
Seveda gre tudi v drugo smer – NY-cani se delajo norca iz Americanov,
tako kot seveda tudi ves preostali svet.
Na tej tocki pa se moramo vprasat. A so Americani res najslabsa stvar,
ki se je zgodila temu planetu?
Ko smo se peljali skozi neko majno naselje smo se seveda delali norca:
poglej jih americane: z njihovimi montaznimi hisami, ki jih odpihne
vsak veter, velikanskimi avtomobili ki pokurijo prevec bencina, in
vojnami, ki jih morajo bojevat, da tega bencina ne zmanjka…
Potem sem se pa v enem trenutku zamislil (tega Kolumbijcem nisem
omenil): Kaj pa, ce bi Slovenec prisel v Kolumbijo: Poglejte te revne
predele, ta kriminal, vojno ki jo vodijo proti gverili (v tej vojni
vsake dva meseca umre toliko ljudi, kot v celotni vojni v Iraku do
sedaj)…
hmmmm a se ne slisi to malo nepravicno do Kolumbijcev ? Namesto da bi
se posvetili njihovi zanimivi kulturi ?
Kdo ve? ocenite sami…
In potem potujes po neskoncni avtocesti z znaki: McDonalds, Strbucks,
Burger King, Taco bell… in so povsem isti celo pot. Zelo redko
posejanih farm in velikanskih polj, po radiu pa igra country muzik, ki
opeva druzinske trenutke srece, patriotske obcutke, in vsesplosen
ponos da jim je uspelo…
In kar na lepem, kot bi odsekal – Chicago! Giganstsko predmestje, kot
se spodobi za mesto, ki je veliko za polovico NY - govorimo o
velikosti vec deset Ljubljan!!!
In pa stolpnice v centru. Chicago ima vse stolpnice na enem mestu in
dovolj odprtega prostora, da jih dozivis skoraj vse hkrati – kar
naredi dolocene obcutke ki celo presegajo NY.
In brez oklevanja sem Chicago dolocil za drugo mesto poleg NY (kar sem
jih videl), kjer bi jaz zivel.
Po tem velicastnem prvem vtisu pa so se zacele kazat dolocene razlike.
Vecinski del prebivalstva je bel. Po cestah vidis veliko stevilo
harmonicnih, mladih, belih, lepih ljudi in bistveno vec parov.
Stolpnice so bolj moderne, manj raznolike. Vse je dosti bolj cisto in
urejeno. To je pravi center Sevrnega dela US. Center super bogate
visoko razvite civilizacije. Ambak Ne center Sveta!
Manjka dimenzija presezka, ki se rojeva iz kaoticnosti, bolecine,
raznolikosti, nekonformizma, etnicne raznolikosti… ki jo ima NY
Na poti nazaj pa se odlocimo, da naredimo se majhen de-tour in gremo
pogledat Amishe ali Indijance. Pa sem jim rekel – saj indijanci
sedite tukaj pred mano. Zanimivo jih je to se kar vznemirilo. Potem so
mi zagotovili, da niso vec kot kake 15% Indijanci… hmmm… ocenite sami.
A ste se ze kdaj vprasali zakaj Severno ameriski Indijanci zivijo v
rezervatih. Njihova podoba se v nasih mitih povezuje z dobrimi ljudmi,
ki so ziveli v stiku z naravo, pa jih je unicil beli clovek. Sedaj se
ga pa zapijajo in so na sploh veliki revezi.
Med tem pa so Juzno Ameriski indijanci ze dosegli enako stevilo kot
pred Kolumbom in se uspesno naseljujejo po jugu US. V LA jih je baje
ze vec kot pol v NY pa tudi kolikor hoces… hmmm… zanimivo.
Torej Amishi:
Ze na poti v Berlin jih vidimo kar nekaj: vozijo se v kocijah. Super.
Kocija ima plasticno sprednjo sipo – se zgodi, ni panike. Obleceni so
v crno. Super. OK. Potem pa pridemo v njihovo naselje ??? Kje pa je
tukaj Amish Town? OK gremo v eno trgovino s pohistvom. Vse narejeno v
starinskem stilu, iz pravega lesa, res kvalitetno. Super. In ce hoces
ti z Lasrejem! ugravirajo tvoje ime gor, pa se kot se za US spodobi
"everything on sale" ker je konec bozica.
Pa se ni konec. Gremo v gostilno. Polovica menija: Hamburgerji in
pomfri – druga polovica Amish hrana. Noter pa stoli iz 50-ih let in
reklama za Coca-Colo. O kaksnih svecah, lesenih zlicah, ali cem
podobnem niti duha ne sluha?
In se za konec - se zadnji zebel v krsto: Sredi naselja je: Verjeli
ali ne… McDonalds.
Da me strela udari!!!
Ce so to Amishi, potem skoraj cel preostali svet zivi po njihovih nacelih…
In se za konec:
V zadnjem casu so me nekajkrat obtozili da sem Evrocentrik.
Pa se nisem kaj dosti zagovarjal, da to ne bi bilo res…
Ce kdo slucajno ne ve: juzno od US klicejo Americane: Gringos -> in
posledicno US je: Gringolandija :-)
Po zagotovilu Alvara Evropejcev ne klicejo tako. hmm ?
Z njim, njegovo punco "Elizabeto" in njegovo sestro "Moniko" smo sli
na pet dnevni izlet po Ameriki. Cleveland, Detroit, Chicago, Berlin
(Amish town). Punci sta prisli iz Kolumbije na obisk za kaksen mesec.
Ceprav sem ze bil na kratkih izletih izven NY sem komaj sedaj prisel v
stik z drzavo v kateri zivim. Ce pomislim se mi zdi skoraj ne realno,
da sredi te skoraj ne poseljene, precej enolicne, fast-food, country
music pokrajne obstaja nekaj takega kot NY.
To mesto sploh ni organsko povezano z okolico, kot smo navajeni v
Evropi. Niti slucajno. NY okoliske prebivalce moti. Ce pozorno
opazujes vidis, da se iz New Yorcanov kar naprej delajo norca. Glede
na to da sem ta simptom opazil kar nekajkrat ze v petih dnevih,
predvidevam da je zelo mocen.
Seveda gre tudi v drugo smer – NY-cani se delajo norca iz Americanov,
tako kot seveda tudi ves preostali svet.
Na tej tocki pa se moramo vprasat. A so Americani res najslabsa stvar,
ki se je zgodila temu planetu?
Ko smo se peljali skozi neko majno naselje smo se seveda delali norca:
poglej jih americane: z njihovimi montaznimi hisami, ki jih odpihne
vsak veter, velikanskimi avtomobili ki pokurijo prevec bencina, in
vojnami, ki jih morajo bojevat, da tega bencina ne zmanjka…
Potem sem se pa v enem trenutku zamislil (tega Kolumbijcem nisem
omenil): Kaj pa, ce bi Slovenec prisel v Kolumbijo: Poglejte te revne
predele, ta kriminal, vojno ki jo vodijo proti gverili (v tej vojni
vsake dva meseca umre toliko ljudi, kot v celotni vojni v Iraku do
sedaj)…
hmmmm a se ne slisi to malo nepravicno do Kolumbijcev ? Namesto da bi
se posvetili njihovi zanimivi kulturi ?
Kdo ve? ocenite sami…
In potem potujes po neskoncni avtocesti z znaki: McDonalds, Strbucks,
Burger King, Taco bell… in so povsem isti celo pot. Zelo redko
posejanih farm in velikanskih polj, po radiu pa igra country muzik, ki
opeva druzinske trenutke srece, patriotske obcutke, in vsesplosen
ponos da jim je uspelo…
In kar na lepem, kot bi odsekal – Chicago! Giganstsko predmestje, kot
se spodobi za mesto, ki je veliko za polovico NY - govorimo o
velikosti vec deset Ljubljan!!!
In pa stolpnice v centru. Chicago ima vse stolpnice na enem mestu in
dovolj odprtega prostora, da jih dozivis skoraj vse hkrati – kar
naredi dolocene obcutke ki celo presegajo NY.
In brez oklevanja sem Chicago dolocil za drugo mesto poleg NY (kar sem
jih videl), kjer bi jaz zivel.
Po tem velicastnem prvem vtisu pa so se zacele kazat dolocene razlike.
Vecinski del prebivalstva je bel. Po cestah vidis veliko stevilo
harmonicnih, mladih, belih, lepih ljudi in bistveno vec parov.
Stolpnice so bolj moderne, manj raznolike. Vse je dosti bolj cisto in
urejeno. To je pravi center Sevrnega dela US. Center super bogate
visoko razvite civilizacije. Ambak Ne center Sveta!
Manjka dimenzija presezka, ki se rojeva iz kaoticnosti, bolecine,
raznolikosti, nekonformizma, etnicne raznolikosti… ki jo ima NY
Na poti nazaj pa se odlocimo, da naredimo se majhen de-tour in gremo
pogledat Amishe ali Indijance. Pa sem jim rekel – saj indijanci
sedite tukaj pred mano. Zanimivo jih je to se kar vznemirilo. Potem so
mi zagotovili, da niso vec kot kake 15% Indijanci… hmmm… ocenite sami.
A ste se ze kdaj vprasali zakaj Severno ameriski Indijanci zivijo v
rezervatih. Njihova podoba se v nasih mitih povezuje z dobrimi ljudmi,
ki so ziveli v stiku z naravo, pa jih je unicil beli clovek. Sedaj se
ga pa zapijajo in so na sploh veliki revezi.
Med tem pa so Juzno Ameriski indijanci ze dosegli enako stevilo kot
pred Kolumbom in se uspesno naseljujejo po jugu US. V LA jih je baje
ze vec kot pol v NY pa tudi kolikor hoces… hmmm… zanimivo.
Torej Amishi:
Ze na poti v Berlin jih vidimo kar nekaj: vozijo se v kocijah. Super.
Kocija ima plasticno sprednjo sipo – se zgodi, ni panike. Obleceni so
v crno. Super. OK. Potem pa pridemo v njihovo naselje ??? Kje pa je
tukaj Amish Town? OK gremo v eno trgovino s pohistvom. Vse narejeno v
starinskem stilu, iz pravega lesa, res kvalitetno. Super. In ce hoces
ti z Lasrejem! ugravirajo tvoje ime gor, pa se kot se za US spodobi
"everything on sale" ker je konec bozica.
Pa se ni konec. Gremo v gostilno. Polovica menija: Hamburgerji in
pomfri – druga polovica Amish hrana. Noter pa stoli iz 50-ih let in
reklama za Coca-Colo. O kaksnih svecah, lesenih zlicah, ali cem
podobnem niti duha ne sluha?
In se za konec - se zadnji zebel v krsto: Sredi naselja je: Verjeli
ali ne… McDonalds.
Da me strela udari!!!
Ce so to Amishi, potem skoraj cel preostali svet zivi po njihovih nacelih…
In se za konec:
V zadnjem casu so me nekajkrat obtozili da sem Evrocentrik.
Pa se nisem kaj dosti zagovarjal, da to ne bi bilo res…
26 - Union Square Borci
---------------------------- 3. Jaunuar 2006
Za Bozic smo sli na 110 ulico v najvecjo kateralo (se mi zdi da v
Ameriki?). Super vzdusje. Crkveno petje, duh po kadilu, krasna
osvetlitev… Res dozivetje.
V klasicisticno gotsi cerkvi je bilo razstavljenih nekaj modernih
umetnin. In poglej, poglej tudi slika od mojega kolega iz Union
Squara. To je tisti, ki dela v photoshopu in je velik navdusenec nad
mojim delom. Enkrat mi je dal izrezek iz New York Times-a, kjer je bil
clanek o njem. Clovek je namrec menih. Kar nekajkrat sva imela stant
skupaj, kar seveda pomeni, da sem se z njim pogovarjal tudi po vec ur…
Zdaj pred bozicem mi ni uspelo da bi sel prodajat. No ja. Tudi ce bi
imel cas in energijo to ni bilo mogoce.
Da dobis plac ni vec zadosti da prides ob 6-ih zjutraj. Ne. sedaj so
si Union Square borci rezervirali plac na zacetku in so tam cez cele
praznike. Cez noc placajo nekemu rusu, da varuje cez noc. Enkrat so
(po pricevanju nekega klosarja ?) ponoci prisli policaji v preobleki
in razbili vse mize ?
Za povrhu so ta plac okupirali se eni drugi tipi, ki prodajajo knjige.
Umetniki so se organizirali in se bojevali za prostor. Baje je bilo
veliko hude krvi, enkrat pa so celo vlekli noze ven… Cela drama.
Neverjetno kako so me bili veseli in so mi z premrazenimi izmucenimi
izrazi zagotovili, da je posel sedaj res dober in da je lepo biti
svoboden!
Vse spostovanje!
Komaj cakam, da se jim spomladi spet pridruzim.
Za Bozic smo sli na 110 ulico v najvecjo kateralo (se mi zdi da v
Ameriki?). Super vzdusje. Crkveno petje, duh po kadilu, krasna
osvetlitev… Res dozivetje.
V klasicisticno gotsi cerkvi je bilo razstavljenih nekaj modernih
umetnin. In poglej, poglej tudi slika od mojega kolega iz Union
Squara. To je tisti, ki dela v photoshopu in je velik navdusenec nad
mojim delom. Enkrat mi je dal izrezek iz New York Times-a, kjer je bil
clanek o njem. Clovek je namrec menih. Kar nekajkrat sva imela stant
skupaj, kar seveda pomeni, da sem se z njim pogovarjal tudi po vec ur…
Zdaj pred bozicem mi ni uspelo da bi sel prodajat. No ja. Tudi ce bi
imel cas in energijo to ni bilo mogoce.
Da dobis plac ni vec zadosti da prides ob 6-ih zjutraj. Ne. sedaj so
si Union Square borci rezervirali plac na zacetku in so tam cez cele
praznike. Cez noc placajo nekemu rusu, da varuje cez noc. Enkrat so
(po pricevanju nekega klosarja ?) ponoci prisli policaji v preobleki
in razbili vse mize ?
Za povrhu so ta plac okupirali se eni drugi tipi, ki prodajajo knjige.
Umetniki so se organizirali in se bojevali za prostor. Baje je bilo
veliko hude krvi, enkrat pa so celo vlekli noze ven… Cela drama.
Neverjetno kako so me bili veseli in so mi z premrazenimi izmucenimi
izrazi zagotovili, da je posel sedaj res dober in da je lepo biti
svoboden!
Vse spostovanje!
Komaj cakam, da se jim spomladi spet pridruzim.
4 – Konec kvantnega cudeza
-----------------------------28. November 2005
V praznem prostoru, kar tako iz nica, kar naprej nastajajo delci in
anti-delci. Takoj ko fizika to opazi rece: Ne, to pa ne gre! In
izginejo brez sledi.
Po eni teoriji je celo vesolje tak dogodek, le da ima v tem primeru
kvantna fizika, nam na sreco (ali nesreco – kakor kdo hoce), mal
daljso lajtungo…
Manhattan kvantni cudez pa je trajal nekje vmes: pol-leta.
On the move from Upper "White" Side - Back to "Black" Brooklyn!
Sedaj se koncno lahko oddahnem… Phuuuuuuuu… dobit stanovanje v NY je
trdo delo. Porabil sem dva vikenda in celotne thanks giving praznike
od jutra do vecera – internet, telefon, obisk, internet, telefon… kaj
vse vidis… neverjetno, ceprav sem ze utrjen in navajen na marsikaj, me
je vse skupaj vcasih malo potolklo…
Ko sem Jacku povedal da iscem nov plac je seveda takoj zacel iskat
drugega in sem mu moral obljubiti, da se sigurno preselim do 1.
Decembra. Vuk je napovedal, da pride 2. Decembra in sem mu obljubil
plac do takrat, vecina stanovanj se oddaja na prvega…To Soboto sem
Vuku in Jacku objavil "Red Allert" Ratalo je pa v Nedeljo zadnji
prosti dan, ki sem ga imel pred prvim in cisto nic prej.
Selim se z Alvarom. Najela sva celo stanovanje, ki ima tri spalnice in
bova iskala se tretjega cimra. Za enkrat je Alvaro ze zrihtal eno
spanko, ki bo tu dva tedna in nama bo placala $600 – ni slabo, ne :-)
Da sva dobila stanovanje sva morala placati prvi, zadnji mesec,
security depozit, broker's fee = denar za 4 mesece najemnine. V
Tolarjih rata iz tega 7 mestna stevilka! - kar naju je obubozalo
skoraj do kosti. Naj se omenim da je stanovanje brez pohistva… Na
dolgi rok pa bova z dodatnim najemnikom (ki mu bova zaracunala zlobno
najemnino – he he) prisla skozi zelo ugodno in pa se bolj kot to v
STILU. Stanovanje je res super :-)
Cez dva tedna, ko gre spanka ven, se lahko celo odlocam med majno sobo
in smesno majno najemnino ali veliko sobo za nizko najemnino.
http://www.google.com/lochp?hl=en&tab=wl&q=674+park+pl+brooklyn+NY
*
Alvaro:
Zgodba se zacne z Jackom. Poleg tega da je bil svoj cas velik pianist
in pise clanke, ki so objavljeni v petih jezikih… tudi rad igra poker.
Ja, prav ste slisali: Poker. Naucil se je celo uporabljat moj
racunalnik, da se lahko vadi v on-line pokru. Bil sem zraven ko je
zasluzil ogromno (zal) virtualnega denarja. Enkrat je tudi zmagal
internet turnament, ki bi mu v real life-u prinesel $150.000
Zvecer gre pa ven in igra zares. To pa zna bit se kar zajebano. Saj
veste: You Win you Loose. tako to gre.
In ko je izgubil, je v dnevno sobo nastimal se enega cimra. Na Upper
west side to pomeni $650 na mesec. In ta cimer je bil Alvaro. Evo! Od
tu ga poznam…
Alvaro je iz Kolumbije in sploh ne sverca kokaina. Ne!, se hujse,
boril se je proti njemu… Sedaj je asistent na Brooklyn collag-u, kjer
dela doktorat iz organske kemije.
On je clovek, ki v vsakodnevnem zivljenju, preklinja kvantno fizik.
Cela pizdarija, da ne mores dolocit atomu ali pozicije ali hitrosti
hkrati *#@!!#*!%!
Priblizno tako kot nam arhitektom, ko nam Slovenski urbanisti ne
pustijo narest drugacne hise kot tiste z dvokapnico !!*##*!%!#
Zadnjic je bil cist navdusen - srecal se je z profesorjem, ki je
napisal najboljso knjigo o kvantno fiziko v organski kemiji - Alvaro
pravi da je edini, ki res steka na celem Svetu!!. Razlog je malo manj
casten (prevec strogo je ocenjeval studente in ga je ta profesor malo
prijel)
V glavnem me v naravoslovju seveda zmaga: Jaz sem v osnovni soli
naredil smodnik on pa nitroglicerin (je imel sreco da je eksplodiral
malo kasnje, ko ga ni bilo zraven) V vprasanjih vesolja pa ga vcasih
celo vodim – zadnjic je recimo trdil, da so tezki elementi obstajali
ze ob nastanku vesolja- kaj takega, mislim no...
Sicer pa je cisto normalen latino: po glavi kar naprej hodijo zenske.
Ker v Kolumbiji nimajo belk, si ne more pomagat, da se po mestu ne bi
kar naprej obracal okoli – bogi, kaj mu delate. :-) No ja, v Brooklynu
je bolj ali manj varen.
*
In za konec se misel:
Po dolgem casu sem hodil izven Manhattna in sem se spomnil kako
razsuta, gnila, plesniva je v bistvu okolica.
Hmmm… pa saj je v bistvu tudi Manhattan tak… ambak cisto drugace… in
takrat se mi je posvetilo:
"Manhattan je plemenita plesen"
Sploh ni cudno da tolko stane – to je tako kot tisti plesnivi sircki
ali pa barik vino ali pa recimo cigare… - skratka grenko, trpke reci…
s stilom!
V praznem prostoru, kar tako iz nica, kar naprej nastajajo delci in
anti-delci. Takoj ko fizika to opazi rece: Ne, to pa ne gre! In
izginejo brez sledi.
Po eni teoriji je celo vesolje tak dogodek, le da ima v tem primeru
kvantna fizika, nam na sreco (ali nesreco – kakor kdo hoce), mal
daljso lajtungo…
Manhattan kvantni cudez pa je trajal nekje vmes: pol-leta.
On the move from Upper "White" Side - Back to "Black" Brooklyn!
Sedaj se koncno lahko oddahnem… Phuuuuuuuu… dobit stanovanje v NY je
trdo delo. Porabil sem dva vikenda in celotne thanks giving praznike
od jutra do vecera – internet, telefon, obisk, internet, telefon… kaj
vse vidis… neverjetno, ceprav sem ze utrjen in navajen na marsikaj, me
je vse skupaj vcasih malo potolklo…
Ko sem Jacku povedal da iscem nov plac je seveda takoj zacel iskat
drugega in sem mu moral obljubiti, da se sigurno preselim do 1.
Decembra. Vuk je napovedal, da pride 2. Decembra in sem mu obljubil
plac do takrat, vecina stanovanj se oddaja na prvega…To Soboto sem
Vuku in Jacku objavil "Red Allert" Ratalo je pa v Nedeljo zadnji
prosti dan, ki sem ga imel pred prvim in cisto nic prej.
Selim se z Alvarom. Najela sva celo stanovanje, ki ima tri spalnice in
bova iskala se tretjega cimra. Za enkrat je Alvaro ze zrihtal eno
spanko, ki bo tu dva tedna in nama bo placala $600 – ni slabo, ne :-)
Da sva dobila stanovanje sva morala placati prvi, zadnji mesec,
security depozit, broker's fee = denar za 4 mesece najemnine. V
Tolarjih rata iz tega 7 mestna stevilka! - kar naju je obubozalo
skoraj do kosti. Naj se omenim da je stanovanje brez pohistva… Na
dolgi rok pa bova z dodatnim najemnikom (ki mu bova zaracunala zlobno
najemnino – he he) prisla skozi zelo ugodno in pa se bolj kot to v
STILU. Stanovanje je res super :-)
Cez dva tedna, ko gre spanka ven, se lahko celo odlocam med majno sobo
in smesno majno najemnino ali veliko sobo za nizko najemnino.
http://www.google.com/lochp?hl=en&tab=wl&q=674+park+pl+brooklyn+NY
*
Alvaro:
Zgodba se zacne z Jackom. Poleg tega da je bil svoj cas velik pianist
in pise clanke, ki so objavljeni v petih jezikih… tudi rad igra poker.
Ja, prav ste slisali: Poker. Naucil se je celo uporabljat moj
racunalnik, da se lahko vadi v on-line pokru. Bil sem zraven ko je
zasluzil ogromno (zal) virtualnega denarja. Enkrat je tudi zmagal
internet turnament, ki bi mu v real life-u prinesel $150.000
Zvecer gre pa ven in igra zares. To pa zna bit se kar zajebano. Saj
veste: You Win you Loose. tako to gre.
In ko je izgubil, je v dnevno sobo nastimal se enega cimra. Na Upper
west side to pomeni $650 na mesec. In ta cimer je bil Alvaro. Evo! Od
tu ga poznam…
Alvaro je iz Kolumbije in sploh ne sverca kokaina. Ne!, se hujse,
boril se je proti njemu… Sedaj je asistent na Brooklyn collag-u, kjer
dela doktorat iz organske kemije.
On je clovek, ki v vsakodnevnem zivljenju, preklinja kvantno fizik.
Cela pizdarija, da ne mores dolocit atomu ali pozicije ali hitrosti
hkrati *#@!!#*!%!
Priblizno tako kot nam arhitektom, ko nam Slovenski urbanisti ne
pustijo narest drugacne hise kot tiste z dvokapnico !!*##*!%!#
Zadnjic je bil cist navdusen - srecal se je z profesorjem, ki je
napisal najboljso knjigo o kvantno fiziko v organski kemiji - Alvaro
pravi da je edini, ki res steka na celem Svetu!!. Razlog je malo manj
casten (prevec strogo je ocenjeval studente in ga je ta profesor malo
prijel)
V glavnem me v naravoslovju seveda zmaga: Jaz sem v osnovni soli
naredil smodnik on pa nitroglicerin (je imel sreco da je eksplodiral
malo kasnje, ko ga ni bilo zraven) V vprasanjih vesolja pa ga vcasih
celo vodim – zadnjic je recimo trdil, da so tezki elementi obstajali
ze ob nastanku vesolja- kaj takega, mislim no...
Sicer pa je cisto normalen latino: po glavi kar naprej hodijo zenske.
Ker v Kolumbiji nimajo belk, si ne more pomagat, da se po mestu ne bi
kar naprej obracal okoli – bogi, kaj mu delate. :-) No ja, v Brooklynu
je bolj ali manj varen.
*
In za konec se misel:
Po dolgem casu sem hodil izven Manhattna in sem se spomnil kako
razsuta, gnila, plesniva je v bistvu okolica.
Hmmm… pa saj je v bistvu tudi Manhattan tak… ambak cisto drugace… in
takrat se mi je posvetilo:
"Manhattan je plemenita plesen"
Sploh ni cudno da tolko stane – to je tako kot tisti plesnivi sircki
ali pa barik vino ali pa recimo cigare… - skratka grenko, trpke reci…
s stilom!
25 - Voda na Marsu
----------------------------16. November 2005
Odkritje leta: Srecal sem Kitajko, ki je sledila ritmu.
prva na sploh - in to po vseh diskotekah na Kitajskem in NY, ki smo
jih obiskali.
To je odkritje reda velikosti - "vode na Marsu" (mogoce nic v
primerjavi z m teorijo sicer, pa vendar le: izjemno odkritje v
antropologiji)
Odprejo se povsem nova vprasanja: A to pomeni, da se da ritem naucit,
a je mogoce genetsko drugacna, da ni mogoce iz drugega planeta...
Seveda je moje povsem znanstveno zanimanje razumela
povsem narobe in mi rekla "I do not date"
Kaj takega - punce no! - samo seks vam gre po glavi
Uspel sem zvedet le nekaj pomebnih podatkov: da je iz Hong Kong-a, da
se ji to, da sledi ritem, ne zdi nic posebnega, ter da tisti fant
zraven ni njen fant... Sami sistematicno kategorizirani podatki v
imenu znanosti.
In potem se je izgubila v mnozici...
To proglasam za veliko izgubo (pa ne zame - za clovestvo)
Ritem je sledila povsem tocno - neverjetno - boljse od vecine belk.
Ambak! za odtenek tehnicno! Se zmeraj dalec od vecine crnk! Tu se pa
zacne en drug svet. Pri njih gre pa to deep down... uuuu mama. (upam
da znate ta "uuuuu mama" prav precitat)
*
Vse to se je seveda dogajalo v Brooklynu.
cel kup umetnikov je imelo "dan odprtih vrat", kar pomeni da si se
lahko sprehajal po njihovih studiih (tudi Ben - kolega s katerim sem
razstavljal na rojstni dan)
Na ulici so bili se performansi.
V ozadju na platnu so se vrteli, verjeli ali ne: video-ti od Laibachov
- neverjetno jih je bilo videt kako vojasko korakajo po dezeli
Slovenski - in to na platnu sredi ceste v Brooklynu...
To sem pa lahko uporabil za trden dokaz, da Slovenija res obstaja -
vec ljudi, ki sem jih vprasal tam okoli, je namrec poznalo Laibache
kot Slovenijo...
V zadnjem casu sem se namrec kar nekajkrat zapletel v pogovor, ali je
Slovenija sploh zaresna drzava...
Seveda Je! in ne samo to, zelo kompleksna drzava smo. Z razlicnimi
predeli, kjer ljudje zivijo drugace kot oni za dvema hriboma, in se
bolj drugace od tistih iz "velikega" mesta, ki jih nekateri iza hribov
potem ne marajo, in tako naprej in tako naprej... - cel svet, na
tistem koscku zemlje...
Filigranska struktura nasega dela sveta je neverjetna
Zamizite na eno oko in poglejte politicen zemljevid sveta kot grafiko,
a opazite kako se Svet okoli Slovenije povsem razdrobi - nikjer drugje
na svetu ne toliko - in mi smo v samem centru te razdrobljenosti.
- in pa se ena zanimiva lastnost Slovenije se opazi na tem zemljevidu
- toliksna kot je povrsina nase zemljice - proporcionalno ene toliko
slovencev srecas v NY.
Odkritje leta: Srecal sem Kitajko, ki je sledila ritmu.
prva na sploh - in to po vseh diskotekah na Kitajskem in NY, ki smo
jih obiskali.
To je odkritje reda velikosti - "vode na Marsu" (mogoce nic v
primerjavi z m teorijo sicer, pa vendar le: izjemno odkritje v
antropologiji)
Odprejo se povsem nova vprasanja: A to pomeni, da se da ritem naucit,
a je mogoce genetsko drugacna, da ni mogoce iz drugega planeta...
Seveda je moje povsem znanstveno zanimanje razumela
povsem narobe in mi rekla "I do not date"
Kaj takega - punce no! - samo seks vam gre po glavi
Uspel sem zvedet le nekaj pomebnih podatkov: da je iz Hong Kong-a, da
se ji to, da sledi ritem, ne zdi nic posebnega, ter da tisti fant
zraven ni njen fant... Sami sistematicno kategorizirani podatki v
imenu znanosti.
In potem se je izgubila v mnozici...
To proglasam za veliko izgubo (pa ne zame - za clovestvo)
Ritem je sledila povsem tocno - neverjetno - boljse od vecine belk.
Ambak! za odtenek tehnicno! Se zmeraj dalec od vecine crnk! Tu se pa
zacne en drug svet. Pri njih gre pa to deep down... uuuu mama. (upam
da znate ta "uuuuu mama" prav precitat)
*
Vse to se je seveda dogajalo v Brooklynu.
cel kup umetnikov je imelo "dan odprtih vrat", kar pomeni da si se
lahko sprehajal po njihovih studiih (tudi Ben - kolega s katerim sem
razstavljal na rojstni dan)
Na ulici so bili se performansi.
V ozadju na platnu so se vrteli, verjeli ali ne: video-ti od Laibachov
- neverjetno jih je bilo videt kako vojasko korakajo po dezeli
Slovenski - in to na platnu sredi ceste v Brooklynu...
To sem pa lahko uporabil za trden dokaz, da Slovenija res obstaja -
vec ljudi, ki sem jih vprasal tam okoli, je namrec poznalo Laibache
kot Slovenijo...
V zadnjem casu sem se namrec kar nekajkrat zapletel v pogovor, ali je
Slovenija sploh zaresna drzava...
Seveda Je! in ne samo to, zelo kompleksna drzava smo. Z razlicnimi
predeli, kjer ljudje zivijo drugace kot oni za dvema hriboma, in se
bolj drugace od tistih iz "velikega" mesta, ki jih nekateri iza hribov
potem ne marajo, in tako naprej in tako naprej... - cel svet, na
tistem koscku zemlje...
Filigranska struktura nasega dela sveta je neverjetna
Zamizite na eno oko in poglejte politicen zemljevid sveta kot grafiko,
a opazite kako se Svet okoli Slovenije povsem razdrobi - nikjer drugje
na svetu ne toliko - in mi smo v samem centru te razdrobljenosti.
- in pa se ena zanimiva lastnost Slovenije se opazi na tem zemljevidu
- toliksna kot je povrsina nase zemljice - proporcionalno ene toliko
slovencev srecas v NY.
24 - Ob-mesecnice
------------------------------ 26. Oktober 2005
3 mesece odkar sem zacel delat
6 mesecev od kar sem prisel (to je DANES!)
9 mesecev skupaj v NYC
12 mesecev od kar sva z Bojanom prvic prisla v NYC
12 mesecev do poteka vize - in odhoda domov ?
nekatere "ob-mesecnice" so v par dni gor ali dol..
Mogoce se komu zdi, "o, to je pa hitro minilo" Nic ne recem, v
Sloveniji morda... Jaz sme pa tu ze celo obdje. Ne! v bistvu ze ene
par obdobij.
Ambak, ko pomislim, da imam samo se 12 mesecev! Panika! Samo se eno
leto! Ajej! Koliko stvari moram se narest.
Tu pa se postavi zelo pomembno vprasanje: A bom sel cez eno leto res
domov? A si bom raje probal zrihtat naslednjo vizo (to se da se za
dodatna 3 in potem se 3 leta)? – kar, mimogrede, ni lahko…
hm
Zivljenje v NY sploh ni enostavno. Povsem nestabilno je. Se posebno,
ker sploh se nimam stalne druzbe. No ja v NY to ni enostavno. Sploh ce
si "padalec" tako kot jaz. Prevec se dogaja, da bi se lahko navezal,
za povrhu so si pa ljudje se zelo razlicni. To je pac stranski produkt
Svobode.
Pride cas, ko te to lahko malo potolce.
Ko pa zberem energijo: pa ni boljsega. Vcasih se nakljucno znajdem v
neverjetnih situacijah: smesnih, cudaskih, estetskih, intelektualnih…
Tu se da zelo enostavno nakljucno spoznavat ljudi. Rabis samo veliko
energije in se stvari zacnejo dogajat.
Torej: veliko je odvisno tudi kako se bo obracalo. Obcutek imam, da me
bo, ko bo cas za it domov, ze prijel hudic in bom naredil vse da se
ostanem tu.
"You love it, you hate it, and you just can't leave"
Po nekaj letih pa sigurno VEN! New York ni mesto, kjer bi clovek ostal
celo zivljenje. Veliko prevec napeto, stresno, tezko... Zivljenje tu
sploh ni "lepo", vsaj ne v tradicionalnem pomenu te besede.
*
Poleg vseh obletnic, smo danes se zakljucili s projektom v Miami-ju.
(interjerji gredo hitro – v parih tednih lahko speljes cel projekt) Se
dobro da je bil sedaj tam hurikan "Wilma". Za dva dni so "dol" zaprli
pisarne in smo imeli malo vec casa, da v miru koncamo. (no ja, v
bistvu, jaz sem imel malo vec casa - vse namrec risem jaz – sefe zgolj
koordinira )
Ce bi imel drzavljanstvo, bi me sedaj MOVK redno zaposlil, (do sedaj
sem bil na poskusni dobi kot freelacer). A si zamislite. Redno
zaposlen arhitekt. Ha. A ste ze kdaj videli kaj takega - pa ne gre s
to vizo.
No upam, da mi bodo vsaj zvisali placo (se ni bilo prilike, da bi se
menili – je blo treba koncat projekt)
in se za konec:
Da proslavim dejstvo, da sem ze pol leta ze v NYC in sem kljub temu
ostal normalen, se bom nasemil v banano in se sel na Union Square
olupit. Zraven bom imel pa se eno kost v usesu - tako za foro... he
he, kao da sem mal nor ;-)
3 mesece odkar sem zacel delat
6 mesecev od kar sem prisel (to je DANES!)
9 mesecev skupaj v NYC
12 mesecev od kar sva z Bojanom prvic prisla v NYC
12 mesecev do poteka vize - in odhoda domov ?
nekatere "ob-mesecnice" so v par dni gor ali dol..
Mogoce se komu zdi, "o, to je pa hitro minilo" Nic ne recem, v
Sloveniji morda... Jaz sme pa tu ze celo obdje. Ne! v bistvu ze ene
par obdobij.
Ambak, ko pomislim, da imam samo se 12 mesecev! Panika! Samo se eno
leto! Ajej! Koliko stvari moram se narest.
Tu pa se postavi zelo pomembno vprasanje: A bom sel cez eno leto res
domov? A si bom raje probal zrihtat naslednjo vizo (to se da se za
dodatna 3 in potem se 3 leta)? – kar, mimogrede, ni lahko…
hm
Zivljenje v NY sploh ni enostavno. Povsem nestabilno je. Se posebno,
ker sploh se nimam stalne druzbe. No ja v NY to ni enostavno. Sploh ce
si "padalec" tako kot jaz. Prevec se dogaja, da bi se lahko navezal,
za povrhu so si pa ljudje se zelo razlicni. To je pac stranski produkt
Svobode.
Pride cas, ko te to lahko malo potolce.
Ko pa zberem energijo: pa ni boljsega. Vcasih se nakljucno znajdem v
neverjetnih situacijah: smesnih, cudaskih, estetskih, intelektualnih…
Tu se da zelo enostavno nakljucno spoznavat ljudi. Rabis samo veliko
energije in se stvari zacnejo dogajat.
Torej: veliko je odvisno tudi kako se bo obracalo. Obcutek imam, da me
bo, ko bo cas za it domov, ze prijel hudic in bom naredil vse da se
ostanem tu.
"You love it, you hate it, and you just can't leave"
Po nekaj letih pa sigurno VEN! New York ni mesto, kjer bi clovek ostal
celo zivljenje. Veliko prevec napeto, stresno, tezko... Zivljenje tu
sploh ni "lepo", vsaj ne v tradicionalnem pomenu te besede.
*
Poleg vseh obletnic, smo danes se zakljucili s projektom v Miami-ju.
(interjerji gredo hitro – v parih tednih lahko speljes cel projekt) Se
dobro da je bil sedaj tam hurikan "Wilma". Za dva dni so "dol" zaprli
pisarne in smo imeli malo vec casa, da v miru koncamo. (no ja, v
bistvu, jaz sem imel malo vec casa - vse namrec risem jaz – sefe zgolj
koordinira )
Ce bi imel drzavljanstvo, bi me sedaj MOVK redno zaposlil, (do sedaj
sem bil na poskusni dobi kot freelacer). A si zamislite. Redno
zaposlen arhitekt. Ha. A ste ze kdaj videli kaj takega - pa ne gre s
to vizo.
No upam, da mi bodo vsaj zvisali placo (se ni bilo prilike, da bi se
menili – je blo treba koncat projekt)
in se za konec:
Da proslavim dejstvo, da sem ze pol leta ze v NYC in sem kljub temu
ostal normalen, se bom nasemil v banano in se sel na Union Square
olupit. Zraven bom imel pa se eno kost v usesu - tako za foro... he
he, kao da sem mal nor ;-)
22 - Boogaloo & 23 - tri teme
--------------------------- 2. Oktober 2005
Jason (anglez) se je poslavljal, ker gre nazaj v London (za par
mesecev ali za vedno...? - zelo tipicno za New Yorcane - tu vsi zivijo
nekje vmes)
Naredil je poslovilca v Boogaloo baru. On in nekateri njegovi
prijatelji so DJ-jali, jaz sem pa vrtel animacije. Muzika je bila
nekaksna Prodigy-Rave hudobija. Dokazala se je teorija, da se
animacije in muzika vedno nakako ujameta. In to celo neverjetno dobro.
Bilo nas je ene dvanajst povabljencev (samo tri punce - cisti obup)
drugih ljudi pa skoraj ni bilo - cez vikende popravljajo podzemno in J
vlak ni vozil cez most v Williamsburg (Brooklyn) - pa ni skoraj noben
prisel.
No ob treh ponoci pa le pridejo... pravi pravcati domacini "the real
niggas & hispanos" (mesana skupina) - prava New Yorska raja! (kdor
tega se ni videl si tezko predstavlja)
"latina chicks - take, ki majo "rt za dve karjoli" so se igrale s
senco od projektorja in animacijami... Super obcutek, ko vidis da
povsem nakljucna publika reagira.
Varnostnik mi je kasneje povedal da so eni ljudje pohvalili "tisto rec
ki se je vrtela tam na steni"
Evo! prvic sem predvajal v javnosti.
Upajmo da se bo razvijalo naprej...
se komentar na prilozen "boogaloo.avi"
Slike so se bi zdele bolj zanimive ko sem jih sestavil skupaj...
Animacije, ki sem jih vrtel lahko vidite zadaj na steni (projektor je
imel slab kontrast) - so pa vseeno naredile dober vtis: velikost
-------------------- 10. Oktober 2005
Te teme se mi ze nekaj casa valjajo po umu. Sedaj sem se pa koncno
usedel in jih spravil skupaj ! Med seboj niso povezane. Lahko jih
citate v obratnem vrstem redu, lahko danes dve in eno jutri, lahko ji
celo ne citate – a ni izbira nekaj fantasticnega :-)
UNIVERSE – cas pred velikim pokom
NYC – it's a free country
NYC – prva bojna linija
*
UNIVERSE – cas pred velikim pokom
Ce slucajno kdo se ne ve:
Prislo je do enega najpomembnejsih odkritij v zgodovini clovestva!
Mislim da se brez problema lahko primerja s temi velikimi odkritji:
Ploscata zemlja –> okrogla Zemlja
Zemlja v centru –> Sonce v centru
tri dimenzijonalno vesolje –> ukrivljeno vesolje (relativnostna teorija)
predvidljivo vesolje -> vesolje verjetnostnih polj (kvantna teorija)
zacetek vesolja z velikim pokom -> CAS PRED VELIKIM POKOM (m teorija)
na kratko:
Zdruzili so razlicne teorije stun v eno poenoteno "m teorijo" - ta je
predvidila vesolje z 11 dimenzijami in neskoncno vzporednmi vesoliji.
Mogoce so se uresnicile celo sanje fizikov in je to "Koncna teorija!"
vec o tem si lahko precitajte v UNIVERSE.pdf ali:
http://wwwphy.princeton.edu/~steinh/
(to so odkrili ze pred ene dvema letoma - jaz sem zvedel sele sedaj na
"science chanell" - obupna promocija - sploh se ne govori dosti o
tem!)
*
NYC – it's a free country
Ljudje tu so predvsem mnogo, mnogo bolj raznoliki, vsak je udarjen v
popolnoma svojo smer. In se bolj pomembno: "za to sploh ne sekirajo!".
Sploh jih ni sram izrazati svojega partikularnega simptoma. Razlike
med generacijami skoraj ni, oziroma je neprimerljivo manjsa od nase.
Nasplosno lahko debato zacnes s komer koli, zlepa se ne bo nihce
zgrazal. Rezultat je seveda da vcasih debate neverjetno "sekajo v tri
krasne"..
To pride najbolj do izraza na zurih, ko se ljudje se dodatno
sprostijo. To ni tako kot pri nas, ko radi povabimo samo ljudi ki jih
poznamo. Vedno je vecina ljudi povsem novih. In ce se zacne dogajat se
"magic" ko padejo zavore je rezultat na lahko na trenutke nenavadno
bizaren. Stvari se dogajajo ena mimo druge, nakljucno se mesajo nove
in nove "genijalne" zamisli in ideje :-)
Zadnji zur me je naprimer majckeno spominjal na Arizona Dream: Poljak
je igral na harmoniko (med drugim je znal tudi "nase" > lipe cvatu in
ederlezi), American rojen v LA je znal par carovnij, Crn American z
misicami kot Ben Johnson (taki so lahko le crni) se zaradi rahlo
omejenega uma, ni mogel ravno vklopit v nase debate, a se ni dosti
sekiral - stal je na vhodu in se pretvarjal da je varnostnik (spoznali
smo ga na Union Squaru, kjer je imel velik napis "danes praznujem
50-ti rojstni dan – nimam druzbe - za en dolar naredim deset sklec" –
brez zajebancije :-) Rus - lastnik bara je razlagal kako se je fiksal
s heroinom pri trinajstih, njegova zena - Indijka pa je bila "hot" (to
je sama rekla) in je plesala…
In za konec: da ne omenjamo norega Slovenca :-)
*
NYC – prva bojna linija
- Ce zdruzeni narodi priznajo Tajvan, obljubljajo Kitajci da bodo
izstrelili jedrsko konico na US… Katera mesta mislite da bodo ciljali…
- Ce nekje na svetu spet izbruhne kaksna neozdravljiva bolezen, kot
SARS naprimer (kar se bo po napovedih zdravnikov skoraj sigurno
zgodilo)... se bo bolezen sirila z ljudmi ki potujejo… Katero mesto
mislite da je najbolj prehodno na svetu…
- Ce Al Kaida koncno le dobi dovolj plutonija, kam mislite da ga bodo
sli sprobat…
- Odkar je zupan objavil direktno nevarnost teroristicnih napadov, se
pozna majcken nemir. Ce si pozoren, opazis, da ljudje na podzemni
opazujejo, kaj se dogaja okoli njih... Mesto se odziva kot imunski
sistem.
To je pac dusa New Yorka.
Mesto je ze od zmeraj nevarno. To ga drzi v napetosti in mu daje energijo.
Teroristi tega sploh ne spremenijo dosti – kljub njim je mesto mnogo
varnejse, kot je bilo pred desetimi leti. Kriminal je (bil) mnogo
vecji problem – samo navajeni smo ga. To je tako kot prometne in
letalske nesrece. Prve se dogajajo kar naprej in se noben ne sekira,
druge se zgodijo izjemno redko, vendar razburijo javnost…
Koliko so vse te groznje resnicne in koliko "propaganda" je seveda
stvar mnenja. V teh krajih se o tem govori manj! kot pri nas. Prevec
je nasprotujocih se sil, da bi si lahko ustvarili jasno pozicijo, kot
smo to naredili pri nas (na varnem).
Nekateri (zelo redki) pa so vse skupaj vzeli skrajno zares: Od
gasilcev z napisi "support our trops"do skrajnih anti-Bush aktivistov,
ki imajo "trdne" dokaze, da je Bush sam zapeljal tista letala v
stolpnice… in nenazadnje verskih fanatikov, ki trdijo da se ljudje na
splosno premalo bojijo Boga, in je to problem…
In pa za konec:
Ko vse sestejemo in pogledamo svet od dalec: statisticno se nikoli ni
bilo tako malo teroristicnih napadav, se nikoli ni bilo tako malo
vojn, se nikoli ni bil svet tako enoten, se nikoli ni bil napredek
tako velik -> leta 2004 se je svetovni BDP povecal za rekorden procent
v zgodovini clovestva!… pa primerjajte nase obdobje z 2. svetovno
vojno in potem hladno vojno (ko je dejansko obstajala nevarnost
totalnega unicenja)… – treba priznat, da "sploh ni panike!" – samo
kaksen nezadovoljen extremist ne sme pokvarit dobrega vzdusja.
Ce pa ze, je "Jay-Z" (pravi New Yorcan) napisal dober komad na to temo:
"If I should die don't cry my niggas
just ride my niggas bust bullets in the sky my niggas
And when I'm gone don't mourn my niggas
get on my niggas when it's real
say word to Shawn my niggas
If I should die [*echoes*]
Don't cry my niggas IT'S BEEN ONE HELL OF A RIDE my niggas"
….
Jason (anglez) se je poslavljal, ker gre nazaj v London (za par
mesecev ali za vedno...? - zelo tipicno za New Yorcane - tu vsi zivijo
nekje vmes)
Naredil je poslovilca v Boogaloo baru. On in nekateri njegovi
prijatelji so DJ-jali, jaz sem pa vrtel animacije. Muzika je bila
nekaksna Prodigy-Rave hudobija. Dokazala se je teorija, da se
animacije in muzika vedno nakako ujameta. In to celo neverjetno dobro.
Bilo nas je ene dvanajst povabljencev (samo tri punce - cisti obup)
drugih ljudi pa skoraj ni bilo - cez vikende popravljajo podzemno in J
vlak ni vozil cez most v Williamsburg (Brooklyn) - pa ni skoraj noben
prisel.
No ob treh ponoci pa le pridejo... pravi pravcati domacini "the real
niggas & hispanos" (mesana skupina) - prava New Yorska raja! (kdor
tega se ni videl si tezko predstavlja)
"latina chicks - take, ki majo "rt za dve karjoli" so se igrale s
senco od projektorja in animacijami... Super obcutek, ko vidis da
povsem nakljucna publika reagira.
Varnostnik mi je kasneje povedal da so eni ljudje pohvalili "tisto rec
ki se je vrtela tam na steni"
Evo! prvic sem predvajal v javnosti.
Upajmo da se bo razvijalo naprej...
se komentar na prilozen "boogaloo.avi"
Slike so se bi zdele bolj zanimive ko sem jih sestavil skupaj...
Animacije, ki sem jih vrtel lahko vidite zadaj na steni (projektor je
imel slab kontrast) - so pa vseeno naredile dober vtis: velikost
-------------------- 10. Oktober 2005
Te teme se mi ze nekaj casa valjajo po umu. Sedaj sem se pa koncno
usedel in jih spravil skupaj ! Med seboj niso povezane. Lahko jih
citate v obratnem vrstem redu, lahko danes dve in eno jutri, lahko ji
celo ne citate – a ni izbira nekaj fantasticnega :-)
UNIVERSE – cas pred velikim pokom
NYC – it's a free country
NYC – prva bojna linija
*
UNIVERSE – cas pred velikim pokom
Ce slucajno kdo se ne ve:
Prislo je do enega najpomembnejsih odkritij v zgodovini clovestva!
Mislim da se brez problema lahko primerja s temi velikimi odkritji:
Ploscata zemlja –> okrogla Zemlja
Zemlja v centru –> Sonce v centru
tri dimenzijonalno vesolje –> ukrivljeno vesolje (relativnostna teorija)
predvidljivo vesolje -> vesolje verjetnostnih polj (kvantna teorija)
zacetek vesolja z velikim pokom -> CAS PRED VELIKIM POKOM (m teorija)
na kratko:
Zdruzili so razlicne teorije stun v eno poenoteno "m teorijo" - ta je
predvidila vesolje z 11 dimenzijami in neskoncno vzporednmi vesoliji.
Mogoce so se uresnicile celo sanje fizikov in je to "Koncna teorija!"
vec o tem si lahko precitajte v UNIVERSE.pdf ali:
http://wwwphy.princeton.edu/~steinh/
(to so odkrili ze pred ene dvema letoma - jaz sem zvedel sele sedaj na
"science chanell" - obupna promocija - sploh se ne govori dosti o
tem!)
*
NYC – it's a free country
Ljudje tu so predvsem mnogo, mnogo bolj raznoliki, vsak je udarjen v
popolnoma svojo smer. In se bolj pomembno: "za to sploh ne sekirajo!".
Sploh jih ni sram izrazati svojega partikularnega simptoma. Razlike
med generacijami skoraj ni, oziroma je neprimerljivo manjsa od nase.
Nasplosno lahko debato zacnes s komer koli, zlepa se ne bo nihce
zgrazal. Rezultat je seveda da vcasih debate neverjetno "sekajo v tri
krasne"..
To pride najbolj do izraza na zurih, ko se ljudje se dodatno
sprostijo. To ni tako kot pri nas, ko radi povabimo samo ljudi ki jih
poznamo. Vedno je vecina ljudi povsem novih. In ce se zacne dogajat se
"magic" ko padejo zavore je rezultat na lahko na trenutke nenavadno
bizaren. Stvari se dogajajo ena mimo druge, nakljucno se mesajo nove
in nove "genijalne" zamisli in ideje :-)
Zadnji zur me je naprimer majckeno spominjal na Arizona Dream: Poljak
je igral na harmoniko (med drugim je znal tudi "nase" > lipe cvatu in
ederlezi), American rojen v LA je znal par carovnij, Crn American z
misicami kot Ben Johnson (taki so lahko le crni) se zaradi rahlo
omejenega uma, ni mogel ravno vklopit v nase debate, a se ni dosti
sekiral - stal je na vhodu in se pretvarjal da je varnostnik (spoznali
smo ga na Union Squaru, kjer je imel velik napis "danes praznujem
50-ti rojstni dan – nimam druzbe - za en dolar naredim deset sklec" –
brez zajebancije :-) Rus - lastnik bara je razlagal kako se je fiksal
s heroinom pri trinajstih, njegova zena - Indijka pa je bila "hot" (to
je sama rekla) in je plesala…
In za konec: da ne omenjamo norega Slovenca :-)
*
NYC – prva bojna linija
- Ce zdruzeni narodi priznajo Tajvan, obljubljajo Kitajci da bodo
izstrelili jedrsko konico na US… Katera mesta mislite da bodo ciljali…
- Ce nekje na svetu spet izbruhne kaksna neozdravljiva bolezen, kot
SARS naprimer (kar se bo po napovedih zdravnikov skoraj sigurno
zgodilo)... se bo bolezen sirila z ljudmi ki potujejo… Katero mesto
mislite da je najbolj prehodno na svetu…
- Ce Al Kaida koncno le dobi dovolj plutonija, kam mislite da ga bodo
sli sprobat…
- Odkar je zupan objavil direktno nevarnost teroristicnih napadov, se
pozna majcken nemir. Ce si pozoren, opazis, da ljudje na podzemni
opazujejo, kaj se dogaja okoli njih... Mesto se odziva kot imunski
sistem.
To je pac dusa New Yorka.
Mesto je ze od zmeraj nevarno. To ga drzi v napetosti in mu daje energijo.
Teroristi tega sploh ne spremenijo dosti – kljub njim je mesto mnogo
varnejse, kot je bilo pred desetimi leti. Kriminal je (bil) mnogo
vecji problem – samo navajeni smo ga. To je tako kot prometne in
letalske nesrece. Prve se dogajajo kar naprej in se noben ne sekira,
druge se zgodijo izjemno redko, vendar razburijo javnost…
Koliko so vse te groznje resnicne in koliko "propaganda" je seveda
stvar mnenja. V teh krajih se o tem govori manj! kot pri nas. Prevec
je nasprotujocih se sil, da bi si lahko ustvarili jasno pozicijo, kot
smo to naredili pri nas (na varnem).
Nekateri (zelo redki) pa so vse skupaj vzeli skrajno zares: Od
gasilcev z napisi "support our trops"do skrajnih anti-Bush aktivistov,
ki imajo "trdne" dokaze, da je Bush sam zapeljal tista letala v
stolpnice… in nenazadnje verskih fanatikov, ki trdijo da se ljudje na
splosno premalo bojijo Boga, in je to problem…
In pa za konec:
Ko vse sestejemo in pogledamo svet od dalec: statisticno se nikoli ni
bilo tako malo teroristicnih napadav, se nikoli ni bilo tako malo
vojn, se nikoli ni bil svet tako enoten, se nikoli ni bil napredek
tako velik -> leta 2004 se je svetovni BDP povecal za rekorden procent
v zgodovini clovestva!… pa primerjajte nase obdobje z 2. svetovno
vojno in potem hladno vojno (ko je dejansko obstajala nevarnost
totalnega unicenja)… – treba priznat, da "sploh ni panike!" – samo
kaksen nezadovoljen extremist ne sme pokvarit dobrega vzdusja.
Ce pa ze, je "Jay-Z" (pravi New Yorcan) napisal dober komad na to temo:
"If I should die don't cry my niggas
just ride my niggas bust bullets in the sky my niggas
And when I'm gone don't mourn my niggas
get on my niggas when it's real
say word to Shawn my niggas
If I should die [*echoes*]
Don't cry my niggas IT'S BEEN ONE HELL OF A RIDE my niggas"
….
21 - Coffee Box
--------------------------------------------------- 26. September 2005
Grafike
V zadnjih dveh mesecih sem na Union Squaru manjkal kar 4-krat,
polovico Sobot. Nikoli brez razloga!: 1 delo v sluzbi, 2 moja
razstava, 3 pocitnice, 4 razstava od www.severyn.com (z njim se menim,
da bomo kaj delali skupaj), ki je trajala do 7-ih zjutraj. :-)
In ce me ni na Union Squaru se napredek kar zaustavi. To je kot
reaktivno letalo, ko ugasne motor, zacne v trenutku zgubljat hitrost
in visino… tu je zrak zelo redek.
In vsakic znova ko sem tam, vidim kako pomembno je, da sem sel: vedno
dobim kaksno novo idejo, kaksen nov kontakt in zelo dober odziv od
ljudi, kar je gorivo, ki me poganja naprej…
Sluzba
povprecje se vrti okoli 50 ur na teden. V bistvu je ful panika, imamo
tri projekte, ki se bodo vsak cas izvajali. No ja, v primerjavi z
obdobjem, ko sem iskal sluzbo... mala malca ;-)
Za tiste, ki se ne veste, Ling so ze dolgo nazaj odpustili. Sedaj imam
novo sodelovko Nino. Malo sem ji fovs, ker ima ful lustno punco. :-)
Verjeli ali ne, Nina ne zna niti AutoCAD-a. Po vsem kar sem dal jaz
skozi da sem dobil sluzbo v NY, zaposlijo eno tako!!!
To je povzrocilo nekaj turbolenc v biroju. Sefe se ravno ni spomnil,
kaj naj naredi in nama je dal svobodo, da nekaj skupaj poguntava.. No,
no… caki mal… seveda sem vesel da lahko nekaj naredim - ambak ne z
njo. Vsak je naredil svoj predlog. Njen je bil seveda cisto brez veze.
Gradil se bo moj "Coffe Box"! Kasneje je sefe razvijal nekaksne
bizarne ideje, da je seveda on nad nama, da pa sva midva na istem
nivoju in da bi moral sodelovat z njo – whathever you say boss…
Njegova zena mi je kasneje (na samem) povedala, naj si vsega skupaj ne
zenem k srcu… da sem pomemben za biro in da me rabijo…
No, razen tega izpada se v biroju dobro stekamo… Sefe in zena sta
dobra, prijazna cloveka. – mogoce je bil to problem.
Razlog zakaj so Nino zaposlili tudi ni cisto brez veze. Punca zna bit
kar zajeban fant in je v biroju zato da klicari okoli…
In pa, ne narobe razumet. Z Nino se cisto dobro stekam :-) To so bile
turbolence med mano in sefom. Vcasih je prav zabavna. Zadnjic mi je
recimo cisto resno razlagala da TATU sploh nista pravi lezbijki – in
to, kot da bi bilo s tem nekaj narobe :-)
Trenutno so skoraj vsi projekti v aktivni fazi… Ko bodo koncani, bom
posvetil en NYC tej temi… Coffe Box in projekt v Miamiju bosta baje
zgrajena ze cez kak mesec. Tako da bodo mogoce tudi kake slike
narejenih projektov.
"Coffee Box" je majcken kafic (7 X 9 X 8 feet.) na prehodnem
stopniscu, ki je odprto tudi ponoci, zato se mora cez noc zaklenit. Od
tu izhaja ideja za njegov dizajn… Drug faktor je, da je v Brooklynu -
ta ima nek zelo poseben industrijski obcutek - res edinstveno okolje.
Nekaj povsem novega za mene. Stal bo dve ulici stran od nasega biroja
v "Dumbo area" – (na nasprotni obali Manhattna, takoj cez east-river)
Ime sta sefe in zena preimenovala v "Coffee Bean" – samo zato da me
jezita! :-) no ja, saj je v redu, saj mi je tudi novo ime cisto vsec…
Tudi materijalov nisem dolocil jaz, za to v glavnem skrbi sefova zena.
Koncept pa je cisto moj. Zaenkrat vse tece gladko in vse kaze, da bo v
NY majcken barcek, ki sem se ga jaz spomnil :-)
Ko smo ze pri lokaciji nasega biroja:
Kosilo ponavadi jem v parku s pogledom na Brooklyn bridge in downtown
Manhattan. To je eden najbolj slikanih pogledov na svetu: od
razglednic, turisticnih slik NY do scen v filmih... enkrat bom poslal
slike - samo zato mi boste fovs!
Tako!
Ce nekaj casa ne pisem, je to zato, ker cakam, da se v moji glavi spet
splete kaksna zanimiva zgodba. Zgodb namrec sploh ne pisem jaz, ambak
moj um. Jaz samo prepisem kar se splete tam cez teden. Ponavadi se to
dogaja na podzemni ali ko hodim po mestu...
Grafike
V zadnjih dveh mesecih sem na Union Squaru manjkal kar 4-krat,
polovico Sobot. Nikoli brez razloga!: 1 delo v sluzbi, 2 moja
razstava, 3 pocitnice, 4 razstava od www.severyn.com (z njim se menim,
da bomo kaj delali skupaj), ki je trajala do 7-ih zjutraj. :-)
In ce me ni na Union Squaru se napredek kar zaustavi. To je kot
reaktivno letalo, ko ugasne motor, zacne v trenutku zgubljat hitrost
in visino… tu je zrak zelo redek.
In vsakic znova ko sem tam, vidim kako pomembno je, da sem sel: vedno
dobim kaksno novo idejo, kaksen nov kontakt in zelo dober odziv od
ljudi, kar je gorivo, ki me poganja naprej…
Sluzba
povprecje se vrti okoli 50 ur na teden. V bistvu je ful panika, imamo
tri projekte, ki se bodo vsak cas izvajali. No ja, v primerjavi z
obdobjem, ko sem iskal sluzbo... mala malca ;-)
Za tiste, ki se ne veste, Ling so ze dolgo nazaj odpustili. Sedaj imam
novo sodelovko Nino. Malo sem ji fovs, ker ima ful lustno punco. :-)
Verjeli ali ne, Nina ne zna niti AutoCAD-a. Po vsem kar sem dal jaz
skozi da sem dobil sluzbo v NY, zaposlijo eno tako!!!
To je povzrocilo nekaj turbolenc v biroju. Sefe se ravno ni spomnil,
kaj naj naredi in nama je dal svobodo, da nekaj skupaj poguntava.. No,
no… caki mal… seveda sem vesel da lahko nekaj naredim - ambak ne z
njo. Vsak je naredil svoj predlog. Njen je bil seveda cisto brez veze.
Gradil se bo moj "Coffe Box"! Kasneje je sefe razvijal nekaksne
bizarne ideje, da je seveda on nad nama, da pa sva midva na istem
nivoju in da bi moral sodelovat z njo – whathever you say boss…
Njegova zena mi je kasneje (na samem) povedala, naj si vsega skupaj ne
zenem k srcu… da sem pomemben za biro in da me rabijo…
No, razen tega izpada se v biroju dobro stekamo… Sefe in zena sta
dobra, prijazna cloveka. – mogoce je bil to problem.
Razlog zakaj so Nino zaposlili tudi ni cisto brez veze. Punca zna bit
kar zajeban fant in je v biroju zato da klicari okoli…
In pa, ne narobe razumet. Z Nino se cisto dobro stekam :-) To so bile
turbolence med mano in sefom. Vcasih je prav zabavna. Zadnjic mi je
recimo cisto resno razlagala da TATU sploh nista pravi lezbijki – in
to, kot da bi bilo s tem nekaj narobe :-)
Trenutno so skoraj vsi projekti v aktivni fazi… Ko bodo koncani, bom
posvetil en NYC tej temi… Coffe Box in projekt v Miamiju bosta baje
zgrajena ze cez kak mesec. Tako da bodo mogoce tudi kake slike
narejenih projektov.
"Coffee Box" je majcken kafic (7 X 9 X 8 feet.) na prehodnem
stopniscu, ki je odprto tudi ponoci, zato se mora cez noc zaklenit. Od
tu izhaja ideja za njegov dizajn… Drug faktor je, da je v Brooklynu -
ta ima nek zelo poseben industrijski obcutek - res edinstveno okolje.
Nekaj povsem novega za mene. Stal bo dve ulici stran od nasega biroja
v "Dumbo area" – (na nasprotni obali Manhattna, takoj cez east-river)
Ime sta sefe in zena preimenovala v "Coffee Bean" – samo zato da me
jezita! :-) no ja, saj je v redu, saj mi je tudi novo ime cisto vsec…
Tudi materijalov nisem dolocil jaz, za to v glavnem skrbi sefova zena.
Koncept pa je cisto moj. Zaenkrat vse tece gladko in vse kaze, da bo v
NY majcken barcek, ki sem se ga jaz spomnil :-)
Ko smo ze pri lokaciji nasega biroja:
Kosilo ponavadi jem v parku s pogledom na Brooklyn bridge in downtown
Manhattan. To je eden najbolj slikanih pogledov na svetu: od
razglednic, turisticnih slik NY do scen v filmih... enkrat bom poslal
slike - samo zato mi boste fovs!
Tako!
Ce nekaj casa ne pisem, je to zato, ker cakam, da se v moji glavi spet
splete kaksna zanimiva zgodba. Zgodb namrec sploh ne pisem jaz, ambak
moj um. Jaz samo prepisem kar se splete tam cez teden. Ponavadi se to
dogaja na podzemni ali ko hodim po mestu...
20 - Miami
--------------------------------------------- 11. September 2005
V Petek sva z sefom Mark-om letela v Miami, popoldne pa ze nazaj… Jaz
sem sel zraven, da sem preveril osnovne mere na nacrtu, sefe pa se je
srecal z investitorjem.
V letalu je imel vsak sedez majhno televizijo, kjer si lahko izbiral
med 30 kanali. Med letom sem na CNN-u gledal prispevek o hurikanu
"Ophelia" kjer so tudi pokazali koliko letal leti blizu - tudi nasega.
Let je bil zelo miren in pilot sploh ni omenil kje letimo. (glej slike)
Takoj iz letala sva sla v garazo, kjer naju je cakal rentan kabrio
Mustang, bolj "svoh" varjanta s samo 200 konji. Na rampi podpises
papir, da je avto prevzet in to je to. Neverjetno kako enostavno je
zivljenje, ko imas denar.
Ker sva bila v Miamiju vse skupaj samo sest ur, je bil celoten ogled
mesta zreduciran na pol ure dolg ovinek skozi mesto. Ambak v pravem
Miami stilu - v Mustangu s spusceno streho! :-)
Naslednjic, ko gremo tja bom probal ostat cez vikend… Mimogrede,
sezona na Floridi se se ni niti dobro zacela, je se prevroce.
Investitor je po izgledu in nacinu govorjenja in energiji neverjetno
spominjal na Woody Harrelsona (glavni igralec v Natural Born Killers)
in je eden izmed glavnih graditeljev v Miamiju.
Moj sefe zasluzi majckeno, majcken koscek tega kar zasluzi investitor,
in jaz zasluzim majckeno majcken koscek tega kar zasluzi moj sefe.
Vceraj sem se Aleksu (glejte slike prodajalcev) pohvalil, koliko dobim
v enem dnevu, pa je samo rekel: "tako, je prav, na stvari je vedno
treba gledat pozitivno! Treba je bit zadovoljen z majhnim. A ves da
nekateri ljudje zasluzijo samo $50 dolarjev na dan, a si zamislis?"
Aleks je ze 12 let v Ameriki in ocitno ze dolgo ni bil "doma" v
Srbiji.
V Petek sva z sefom Mark-om letela v Miami, popoldne pa ze nazaj… Jaz
sem sel zraven, da sem preveril osnovne mere na nacrtu, sefe pa se je
srecal z investitorjem.
V letalu je imel vsak sedez majhno televizijo, kjer si lahko izbiral
med 30 kanali. Med letom sem na CNN-u gledal prispevek o hurikanu
"Ophelia" kjer so tudi pokazali koliko letal leti blizu - tudi nasega.
Let je bil zelo miren in pilot sploh ni omenil kje letimo. (glej slike)
Takoj iz letala sva sla v garazo, kjer naju je cakal rentan kabrio
Mustang, bolj "svoh" varjanta s samo 200 konji. Na rampi podpises
papir, da je avto prevzet in to je to. Neverjetno kako enostavno je
zivljenje, ko imas denar.
Ker sva bila v Miamiju vse skupaj samo sest ur, je bil celoten ogled
mesta zreduciran na pol ure dolg ovinek skozi mesto. Ambak v pravem
Miami stilu - v Mustangu s spusceno streho! :-)
Naslednjic, ko gremo tja bom probal ostat cez vikend… Mimogrede,
sezona na Floridi se se ni niti dobro zacela, je se prevroce.
Investitor je po izgledu in nacinu govorjenja in energiji neverjetno
spominjal na Woody Harrelsona (glavni igralec v Natural Born Killers)
in je eden izmed glavnih graditeljev v Miamiju.
Moj sefe zasluzi majckeno, majcken koscek tega kar zasluzi investitor,
in jaz zasluzim majckeno majcken koscek tega kar zasluzi moj sefe.
Vceraj sem se Aleksu (glejte slike prodajalcev) pohvalil, koliko dobim
v enem dnevu, pa je samo rekel: "tako, je prav, na stvari je vedno
treba gledat pozitivno! Treba je bit zadovoljen z majhnim. A ves da
nekateri ljudje zasluzijo samo $50 dolarjev na dan, a si zamislis?"
Aleks je ze 12 let v Ameriki in ocitno ze dolgo ni bil "doma" v
Srbiji.
19 - Razstava
------------------------------------------------ 3. September 2005
ja sej vem, nekaj casa je trajalo...
ta mail je bolj kratek: pisem med delovnim casom,
moj racunalnik je se pri Benu. (na razstavi sem vrtel tudi animacije)
razstava je bila super
30-40 ljudi cez cel vecer...
dobre kritike... dobra druzba... :-)
da sva jo pripravila sva delala cel Petek in v Soboto do zadnje minute...
V Nedeljo pa je bilo treba pospravit vse ven iz sosednjega stanovanja,
ki ga je Ben dobil na posojo cez vikend...
V Ponedeljek pa direkt na delo, kjer je seveda velika guzva...
med razstavo nisem slikal :-( velika napaka!!!
slike, ki jih dobite so ali pred, ali po razstavi...
Ben je slikal nekaj malega. ambak se nisem videl slik.
zdaj sem v nekaksnem post stanju. rabim malo pocitnic
V ponedeljek je praznik -> to bodo sedaj moje pocitnice :-)
------------------------------------------------- 5. September 2005
NYC 14.del - Pocitnice
Fire island - otocek ob Long Islandu.
Long Island je otok na katerem sta Queens in Brooklyn in se razsteza
naprej na vzhod nekaj 100 km. (glejte zemljevid)
Z zeleznico sem se peljal dobro uro, nato se malo z ladijco.
Kdo bi si mislil, da so tako lepe plaze tako blizu.
Za pesceno plazo ki se v nedogled razsteza v obe smeri so vikendi.
Nekateri imajo zanimivo arhitekturo, nekateri kaksne zanimive kipce,
vmes so gostilnice, raznoliko rastlinje... kar prijetno, moram rec.
Table so opozarjale, da je 5 September (danes) zadnji dan za kopanje.
(potem ni vec resevalcev iz vode - no ja...) Mimogrede danes je bil
Labor day - Dan dela.
Torej poletje je mimo. Zaceli so se dnevi brez pretirane vlage.
Sedaj ste mi lahko kar precej nevoscljivi. Jesen v NY je krasna. Dosti
toplejsa od nase (indijansko poletje)... Ko sva lani z Bojanom prisla
v Novembru, je bilo se zelo prijetno :-)
Se dobro da velja faktor 7, sicer bi si ze mislil da je ta dan pocitnic malo kratek :-)
ja sej vem, nekaj casa je trajalo...
ta mail je bolj kratek: pisem med delovnim casom,
moj racunalnik je se pri Benu. (na razstavi sem vrtel tudi animacije)
razstava je bila super
30-40 ljudi cez cel vecer...
dobre kritike... dobra druzba... :-)
da sva jo pripravila sva delala cel Petek in v Soboto do zadnje minute...
V Nedeljo pa je bilo treba pospravit vse ven iz sosednjega stanovanja,
ki ga je Ben dobil na posojo cez vikend...
V Ponedeljek pa direkt na delo, kjer je seveda velika guzva...
med razstavo nisem slikal :-( velika napaka!!!
slike, ki jih dobite so ali pred, ali po razstavi...
Ben je slikal nekaj malega. ambak se nisem videl slik.
zdaj sem v nekaksnem post stanju. rabim malo pocitnic
V ponedeljek je praznik -> to bodo sedaj moje pocitnice :-)
------------------------------------------------- 5. September 2005
NYC 14.del - Pocitnice
Fire island - otocek ob Long Islandu.
Long Island je otok na katerem sta Queens in Brooklyn in se razsteza
naprej na vzhod nekaj 100 km. (glejte zemljevid)
Z zeleznico sem se peljal dobro uro, nato se malo z ladijco.
Kdo bi si mislil, da so tako lepe plaze tako blizu.
Za pesceno plazo ki se v nedogled razsteza v obe smeri so vikendi.
Nekateri imajo zanimivo arhitekturo, nekateri kaksne zanimive kipce,
vmes so gostilnice, raznoliko rastlinje... kar prijetno, moram rec.
Table so opozarjale, da je 5 September (danes) zadnji dan za kopanje.
(potem ni vec resevalcev iz vode - no ja...) Mimogrede danes je bil
Labor day - Dan dela.
Torej poletje je mimo. Zaceli so se dnevi brez pretirane vlage.
Sedaj ste mi lahko kar precej nevoscljivi. Jesen v NY je krasna. Dosti
toplejsa od nase (indijansko poletje)... Ko sva lani z Bojanom prisla
v Novembru, je bilo se zelo prijetno :-)
Se dobro da velja faktor 7, sicer bi si ze mislil da je ta dan pocitnic malo kratek :-)
18 - Sex, Drugs & Rock'n'Roll
-------------------------- 22. August 2005
Obstajata dve teoriji napredka: Tuba in Beton.
Tuba: bolj ko stiskas, vec dobis ven.
To je sluzba. Vec kot sem tam, vec dobim. Prejsnji teden smo imeli
oddajo, tako da je bilo treba dodatno stisnit, mazilo iz tube zelo
ucinkovito celi moje financne rane…
Beton pa tolces in tolces!, nikjer se ne opazi in nikoli ne ves: lahko
poci z naslednjim zamahom, lahko Nikoli. Ta vrsta napredka rada spravi
ljudi v mentalno stanje, ki bi se ga dalo opisat nekako takole: "a bos
ze pocil hudic *!@*!#!*"
In cesa sem se lotil jaz? Nic manj, kot trde New York Art scene:
"!@!*#@**!!##!!*"
Tolcem ! in Tolcem ! – to Soboto sem vstal v temi in prisel nazaj v temi!
S povrsine se krusijo majhni koscki $35, $12, $24… Vcasih zasluzim
dobro, vcasih nic…
Pojavljajo se tudi globlje razpokice. Ni jih dosti, jih je pa vse vec,
nekatere postajajo vse bolj opazne: opisal bom tri: Sex, Drugs &
Rock'n'Roll
- Sex
Na Unioncu (kje pa drugje) sem dobil najbolj zanimivo ponudbo do sedaj.
Mimo je prisla "spremljevalka". Ko je videla serijo, kjer sem uporabil
ljudi in grafike, se je cisto navdusila. Vprasala me je, ce me kaj
moti da jo bom slikal golo? in mi dala stevilko.
Ko jo poklicem, me vprasa za ceno: Zmislim si, da so mi prijatelji
odsvetovali manj kot $2000 - takoj vrze dol slusalko. - no probal sem
:-)
Poklicem se enkrat - tokrat se menim z njenim "mozem" $300 - in slikat
moram v mojem studiu. Shit! Hitro mu recem, da moram preverit, ce bom
dobil nek plac in da bom poklical nazaj.
Sem ze imel ideje, da bi improviziral studio, ambak z zvodniki se ni
za zajebavat. Tako da mu povem da tega pac ne morem.
Potem se zmenimo, da se bo morala slikat drugje :-(
Cez dva dni dobim slike preko e-maila. Zadaj sem ze namontiral grafike.
Ko jo poklicem se oglasi tajnica in sedaj cakam na njen odgovor. (ahh,
ce bi se ljudje v NY, drzali dogovorov…)
Poslijam vam samo eno slikico, da me ne boste obtozili nespodobnosti.
Ce kdo res hoce, pa mu lahko posljem se ostale… :-)
- Drugs
Povabili so me na privat zur od "Pulse industries" (to so tisti tipi
ki so v sceni, Dj-jajo, delajo fly-jerje, prodajajo majcke…) To so
cisto neke nove dimenzije. Mentalno so na totalnem spidu, (v legalnem
in ne-legalnem stanju duha…) tako da sem jih, s svojo preprosto
hribovsko pametjo, komaj dohajal… Nekateri delajo grafike, drugi
Dj-jajo, gostujejo po Ameriki, Evropi…
Kolega me je predstravil: to je Peter, on bo delal animacije za nas…
(v teh krajih to se ne pomeni, da jih bom res – imam pa vsaj sanse)
Naslednji dan so me povabili na zur, ki ga organizirajo za sirso
publiko (pod obokom Washington bridga) To delajo brez vstopnine, rekli
pa so, da bodo prostovoljno zbirali za odkupnino (bail), za njihovega
prijatelja, ki je "meditativno" potoval (trip) po Grand Canyonu, pa so
ga dobili…
Ko sem prisel pod most, jih nisem uspel najt. Ko jih poklicem: "sorry,
pregnala nas je policija"…
Zna bit se zabavno :-)
- Rock'n'roll
27. Avgusta, na moj rojstni dan imam razstavo!!!
No ja, ni ravno na Manhattnu, v bistvu je bolj sredi Brooklyna.
(Williamsburg) In niti ni v geleriji, ambak v "art studiu" od kolega,
ki sem ga spoznal na Unioncu…
Ambak… razstava je razstava in New York je New York! Kdo pa je ze imel
razstavo tu? A? in to samo tri in pol mesece, po tem, ko sem prisel
sem :-)
Razstavo imam skupaj z Benom.- arhitekt, 33let, American, se ni imel
razstave, ravno je prekinil dolgo vezo s punco (kitajko)…
http://bolandesign.net/
Zadnjic sem mu prisel pomagat pripravljat prostor, pa sva koncala s
petimi piri, vsak… naslednji dan pa v sluzbo, uf! Pa recite da je
lahko prodret na art sceno!
Ben pricakuje 20-50 ljudi - jaz sem povabil vse, ki jih vsaj
priblizno poznam (znancev in kolegov imam ze kar dosti), ambak ce
zares prideta eden ali dva, je ze uspeh.
In za konec
Pred nekaj dnevi se je vreme za dva dni malo ohladilo. Zapihal je prvi
vetric, ki je malo zadisal po jeseni. In ne boste verjeli: Um mi je
zacel spet funkcionirat: zbudil sem se iz dooolgih morasto cudovitih
sanj: "hmm, kaj se je pravzaprav zgodilo?"
Sedaj je spet vroce… :-)
Obstajata dve teoriji napredka: Tuba in Beton.
Tuba: bolj ko stiskas, vec dobis ven.
To je sluzba. Vec kot sem tam, vec dobim. Prejsnji teden smo imeli
oddajo, tako da je bilo treba dodatno stisnit, mazilo iz tube zelo
ucinkovito celi moje financne rane…
Beton pa tolces in tolces!, nikjer se ne opazi in nikoli ne ves: lahko
poci z naslednjim zamahom, lahko Nikoli. Ta vrsta napredka rada spravi
ljudi v mentalno stanje, ki bi se ga dalo opisat nekako takole: "a bos
ze pocil hudic *!@*!#!*"
In cesa sem se lotil jaz? Nic manj, kot trde New York Art scene:
"!@!*#@**!!##!!*"
Tolcem ! in Tolcem ! – to Soboto sem vstal v temi in prisel nazaj v temi!
S povrsine se krusijo majhni koscki $35, $12, $24… Vcasih zasluzim
dobro, vcasih nic…
Pojavljajo se tudi globlje razpokice. Ni jih dosti, jih je pa vse vec,
nekatere postajajo vse bolj opazne: opisal bom tri: Sex, Drugs &
Rock'n'Roll
- Sex
Na Unioncu (kje pa drugje) sem dobil najbolj zanimivo ponudbo do sedaj.
Mimo je prisla "spremljevalka". Ko je videla serijo, kjer sem uporabil
ljudi in grafike, se je cisto navdusila. Vprasala me je, ce me kaj
moti da jo bom slikal golo? in mi dala stevilko.
Ko jo poklicem, me vprasa za ceno: Zmislim si, da so mi prijatelji
odsvetovali manj kot $2000 - takoj vrze dol slusalko. - no probal sem
:-)
Poklicem se enkrat - tokrat se menim z njenim "mozem" $300 - in slikat
moram v mojem studiu. Shit! Hitro mu recem, da moram preverit, ce bom
dobil nek plac in da bom poklical nazaj.
Sem ze imel ideje, da bi improviziral studio, ambak z zvodniki se ni
za zajebavat. Tako da mu povem da tega pac ne morem.
Potem se zmenimo, da se bo morala slikat drugje :-(
Cez dva dni dobim slike preko e-maila. Zadaj sem ze namontiral grafike.
Ko jo poklicem se oglasi tajnica in sedaj cakam na njen odgovor. (ahh,
ce bi se ljudje v NY, drzali dogovorov…)
Poslijam vam samo eno slikico, da me ne boste obtozili nespodobnosti.
Ce kdo res hoce, pa mu lahko posljem se ostale… :-)
- Drugs
Povabili so me na privat zur od "Pulse industries" (to so tisti tipi
ki so v sceni, Dj-jajo, delajo fly-jerje, prodajajo majcke…) To so
cisto neke nove dimenzije. Mentalno so na totalnem spidu, (v legalnem
in ne-legalnem stanju duha…) tako da sem jih, s svojo preprosto
hribovsko pametjo, komaj dohajal… Nekateri delajo grafike, drugi
Dj-jajo, gostujejo po Ameriki, Evropi…
Kolega me je predstravil: to je Peter, on bo delal animacije za nas…
(v teh krajih to se ne pomeni, da jih bom res – imam pa vsaj sanse)
Naslednji dan so me povabili na zur, ki ga organizirajo za sirso
publiko (pod obokom Washington bridga) To delajo brez vstopnine, rekli
pa so, da bodo prostovoljno zbirali za odkupnino (bail), za njihovega
prijatelja, ki je "meditativno" potoval (trip) po Grand Canyonu, pa so
ga dobili…
Ko sem prisel pod most, jih nisem uspel najt. Ko jih poklicem: "sorry,
pregnala nas je policija"…
Zna bit se zabavno :-)
- Rock'n'roll
27. Avgusta, na moj rojstni dan imam razstavo!!!
No ja, ni ravno na Manhattnu, v bistvu je bolj sredi Brooklyna.
(Williamsburg) In niti ni v geleriji, ambak v "art studiu" od kolega,
ki sem ga spoznal na Unioncu…
Ambak… razstava je razstava in New York je New York! Kdo pa je ze imel
razstavo tu? A? in to samo tri in pol mesece, po tem, ko sem prisel
sem :-)
Razstavo imam skupaj z Benom.- arhitekt, 33let, American, se ni imel
razstave, ravno je prekinil dolgo vezo s punco (kitajko)…
http://bolandesign.net/
Zadnjic sem mu prisel pomagat pripravljat prostor, pa sva koncala s
petimi piri, vsak… naslednji dan pa v sluzbo, uf! Pa recite da je
lahko prodret na art sceno!
Ben pricakuje 20-50 ljudi - jaz sem povabil vse, ki jih vsaj
priblizno poznam (znancev in kolegov imam ze kar dosti), ambak ce
zares prideta eden ali dva, je ze uspeh.
In za konec
Pred nekaj dnevi se je vreme za dva dni malo ohladilo. Zapihal je prvi
vetric, ki je malo zadisal po jeseni. In ne boste verjeli: Um mi je
zacel spet funkcionirat: zbudil sem se iz dooolgih morasto cudovitih
sanj: "hmm, kaj se je pravzaprav zgodilo?"
Sedaj je spet vroce… :-)
17 - Dark Side of the Moon
---------------------------------------- 13. Avgust 2005
Dve kratki zgodbi
Ker so osebne sem izpustil imena,
nihce od vas jih ne pozna,
prva se je ze vrnila domov, z drugo pa sem povsem izgubil stike...
Pocakal sem, da se je na njima nabralo zadosti prahu, da niso vec aktualne.
Zgodile so se ze pred leti.
I.
Ko povem, da se je sesula firma, niti ne trzne z ocesom. Sem ze
mislil, da je povsem trdosrcna. Ko pa sva se malo oddaljila od druzbe,
mi zaupa svojo zgodbo: Pred kratkim so ji diagnosticirali raka, resno
obliko.
Pri njej ni slo za biti v Ameriki ali doma, ambak za preprosto Biti
ali Ne-biti. In to cel mesec, potem je sla do drugega zdravnika, ki ni
odkril nicesar.
Sedaj je bolje – no, jaz se ne bi bil pomirjen, ambak tega ji nisem
hotel povedati.
II.
En vikend me povabi na BBQ (meso so pekli na pozarnih stopnicah v
njihovem stanovanju) Ko pridem tja, je ni nikjer. Povedo mi, da je v
sobi in da nimajo pojma, kaj ji je: naj grem do nje. Ko pridem tja, se
joka in se noce pogovarjat z mano. Pove mi samo, da je komplicirana?!
Se zdaj ne vem zakaj se je slo...
Naslednji Petek, ko se ze cisto dolgocasim od prodaje, se odlocim, da jo
vseeno poklicem – uzaljenost gor ali dol, jaz rabim druzbo!
Pa razmislja po telefonu: "ti je dolgcajt, ne… mmm…. ok ….mmm… pejva na
eno pijaco"- ocitno je tudi njej dolgcajt.
Zvecer pa… ….se ji ni dalo prit v mesto…
Nisem se kaj dosti sekiral…
V Soboto pa me poklice: Pojdiva zvecer na Coney Island, bo prinesla
prigrizek, jaz pa naj priskrbim vino.
OK, tega pa res nisem pricakoval. Zakaj pa ne? Kupim vino.
Zvecer na plazi, ko zacne postajat lepo...
...vstane in se zacne zivcno prestopat:
malo tisine…
"you know... ...I am from Mafia family… …spet malo tisine…
… I was abused as a child" - in gre proti morju…
Potem sva sla na dve najbolj hudobni masini v zabaviscnem parku. Prva
te vrti tako, da samo cakas, kdaj se bos raztrescil na asfaltu. In pa
na vlakec smrti – res nevaren, kvaliteta izdelave je taka kot NY
podzemna -> prej ko slej se bo sigurno sesu, nikoli ne ves, ce ne
ravno takrat ko se peljes ti.
* * *
drzita se punci
Dve kratki zgodbi
Ker so osebne sem izpustil imena,
nihce od vas jih ne pozna,
prva se je ze vrnila domov, z drugo pa sem povsem izgubil stike...
Pocakal sem, da se je na njima nabralo zadosti prahu, da niso vec aktualne.
Zgodile so se ze pred leti.
I.
Ko povem, da se je sesula firma, niti ne trzne z ocesom. Sem ze
mislil, da je povsem trdosrcna. Ko pa sva se malo oddaljila od druzbe,
mi zaupa svojo zgodbo: Pred kratkim so ji diagnosticirali raka, resno
obliko.
Pri njej ni slo za biti v Ameriki ali doma, ambak za preprosto Biti
ali Ne-biti. In to cel mesec, potem je sla do drugega zdravnika, ki ni
odkril nicesar.
Sedaj je bolje – no, jaz se ne bi bil pomirjen, ambak tega ji nisem
hotel povedati.
II.
En vikend me povabi na BBQ (meso so pekli na pozarnih stopnicah v
njihovem stanovanju) Ko pridem tja, je ni nikjer. Povedo mi, da je v
sobi in da nimajo pojma, kaj ji je: naj grem do nje. Ko pridem tja, se
joka in se noce pogovarjat z mano. Pove mi samo, da je komplicirana?!
Se zdaj ne vem zakaj se je slo...
Naslednji Petek, ko se ze cisto dolgocasim od prodaje, se odlocim, da jo
vseeno poklicem – uzaljenost gor ali dol, jaz rabim druzbo!
Pa razmislja po telefonu: "ti je dolgcajt, ne… mmm…. ok ….mmm… pejva na
eno pijaco"- ocitno je tudi njej dolgcajt.
Zvecer pa… ….se ji ni dalo prit v mesto…
Nisem se kaj dosti sekiral…
V Soboto pa me poklice: Pojdiva zvecer na Coney Island, bo prinesla
prigrizek, jaz pa naj priskrbim vino.
OK, tega pa res nisem pricakoval. Zakaj pa ne? Kupim vino.
Zvecer na plazi, ko zacne postajat lepo...
...vstane in se zacne zivcno prestopat:
malo tisine…
"you know... ...I am from Mafia family… …spet malo tisine…
… I was abused as a child" - in gre proti morju…
Potem sva sla na dve najbolj hudobni masini v zabaviscnem parku. Prva
te vrti tako, da samo cakas, kdaj se bos raztrescil na asfaltu. In pa
na vlakec smrti – res nevaren, kvaliteta izdelave je taka kot NY
podzemna -> prej ko slej se bo sigurno sesu, nikoli ne ves, ce ne
ravno takrat ko se peljes ti.
* * *
drzita se punci
16 - Center sveta
------------------------------- 7 August 2005
Najprej kratke novice:
Cez teden delam od 9-10 do 6-7, potem sem v mestu do 10-12 – kino, trgovine,
zanimivosti…
V Soboto vstanem ob pol sestih zjutraj in prodajam do vecera.
V Nedeljo sem od utrujenosti kot pod anastezijo. Vcasih si privoscim
kaksen kratek izlet na morje.
Znotraj te stroge mreze se dogaja marsikaj…
In sedaj k nasi temi:
To je odgovor Mihi V., ki mi je napisal e-mail, ko se je vrnil iz Nizozemske.
Ko sem mu odpisall, se mi je zazdelo fajn, pa sem odgovor malo dodelal
in nekaj dodal za nov NYC.
Takole jaz to razumem...
Na Nizozemskem se sigurno dogaja dosti vec kot tu.
NY sploh ni plac, kjer je arhitektura RES doma. Bolj kot to, je res,
da ko prides na nek nivo, prides v NY – to te postavi na svetovni
zemljevid. Ljudje tu letajo noter in ven. Tu je recimo njihov "meeting
point", sem prinesejo ideje ki so se razvile na vseh koncih sveta.
Prostor, kjer se srecujejo najvecji. To je zacaran krog: ker so vsi
tu, vsi pridejo sem, in ker so potem vsi tu...
Nekateri se potem umaknejo ven, da lahko v miru ustvarjajo, drugi pa
imajo kar biroje tu. Arhitekti iz vseh koncev sveta, delajo projekte
po vseh koncih sveta... no, vecina jih je se vedno iz Evrope in
Japonske - s tam je pac vecina dobre arhitekture, ambak tudi to se
spreminja.
Podobno velja za vse ostale stvari: art, desigin, muzika, politika, finance...
Zato je NY tako zanimiv. Zato je "center sveta".
Zaradi veliko medsebojnih interakcij in velike hitrosti lahko tu pride
do kriticne energije, kjer se zgodijo nove stvari. - "melting pot".
Ko pomislim, katera barva bi najbolje opisala NY mi zmeraj na misel
prideta pisano bela in pa umazano rjava – svetla in temna stran NY. To
sta barvi, ki jih nastaneta ko se vse (napol) zmesa. Znotraj te brozge
so cisti kulturni biseri in umazani brezoblicni ostanki.
NY je po svoje zgolj prazna ne-vzebinska mreza ulic
in stolpnic, ki se sproti polni z novo - izjemno raznoliko vsebino.
Na drugi strani je tu "pravi" NY. Ljudje, ki tu res zivijo. To so
velikanska predmestja. Polna najrazlicnejsih etnicnih skupin, ki
vcasih zivijo v povsem svojih svetovih. Najbolj ociten primer so
ortodoksni zidi, ki so cisto v nekem svojem sedeminpetdesetem
univerzumu.
Tudi iz teh mnozic so nekateri prodrli na svetovni zemljevid.
Najprej mi pride na misel MTV east coast rap scena: kot naprimer Jay-Z
ali 50 cent. Ona dva sta prava, originalna izdeleka iz teh krajev.
Njima ni bilo treba potovat dalec - samo iz predmestja v center.
Zadnjic sem, cital "50 centovo" zgodbo. V primerjavi z njegovo zgodbo,
je moja turizem s petimi zvezdicami. Cisto sem se vzivel, lasje so mi
sli pokonci. –fuckin' shit, kaj je dal ta vse skozi: Njegovo mamo
–crack dealarko- so ubili, ko je bil star osem let… Matematiko se je
naucil na cesti: funt kokaina deljeno z…
"Get rich or die trying" Pri njemu je slo ZARES, ta scena (je)
RES zivi(ela) tu.
Ce gres v kaksen bolj sumljiv predel, lahko zacutis to energijo. Sicer
pa se je kriminal v NY v zadnjih desetih letih znizal za 70%. Pred
dvanajstimi leti, ko sem bil tu, smo se peljali cez Harlem. Vojna
cona! – brez zajebancije, okna so bila zazidana, ljudje so lezali na
tleh. Samo nekaj let po tem, pa sva z Bojanom lahko zivela tam.
Nekateri pravijo, da je s tem oropana dusa mesta ???
Najprej kratke novice:
Cez teden delam od 9-10 do 6-7, potem sem v mestu do 10-12 – kino, trgovine,
zanimivosti…
V Soboto vstanem ob pol sestih zjutraj in prodajam do vecera.
V Nedeljo sem od utrujenosti kot pod anastezijo. Vcasih si privoscim
kaksen kratek izlet na morje.
Znotraj te stroge mreze se dogaja marsikaj…
In sedaj k nasi temi:
To je odgovor Mihi V., ki mi je napisal e-mail, ko se je vrnil iz Nizozemske.
Ko sem mu odpisall, se mi je zazdelo fajn, pa sem odgovor malo dodelal
in nekaj dodal za nov NYC.
Takole jaz to razumem...
Na Nizozemskem se sigurno dogaja dosti vec kot tu.
NY sploh ni plac, kjer je arhitektura RES doma. Bolj kot to, je res,
da ko prides na nek nivo, prides v NY – to te postavi na svetovni
zemljevid. Ljudje tu letajo noter in ven. Tu je recimo njihov "meeting
point", sem prinesejo ideje ki so se razvile na vseh koncih sveta.
Prostor, kjer se srecujejo najvecji. To je zacaran krog: ker so vsi
tu, vsi pridejo sem, in ker so potem vsi tu...
Nekateri se potem umaknejo ven, da lahko v miru ustvarjajo, drugi pa
imajo kar biroje tu. Arhitekti iz vseh koncev sveta, delajo projekte
po vseh koncih sveta... no, vecina jih je se vedno iz Evrope in
Japonske - s tam je pac vecina dobre arhitekture, ambak tudi to se
spreminja.
Podobno velja za vse ostale stvari: art, desigin, muzika, politika, finance...
Zato je NY tako zanimiv. Zato je "center sveta".
Zaradi veliko medsebojnih interakcij in velike hitrosti lahko tu pride
do kriticne energije, kjer se zgodijo nove stvari. - "melting pot".
Ko pomislim, katera barva bi najbolje opisala NY mi zmeraj na misel
prideta pisano bela in pa umazano rjava – svetla in temna stran NY. To
sta barvi, ki jih nastaneta ko se vse (napol) zmesa. Znotraj te brozge
so cisti kulturni biseri in umazani brezoblicni ostanki.
NY je po svoje zgolj prazna ne-vzebinska mreza ulic
in stolpnic, ki se sproti polni z novo - izjemno raznoliko vsebino.
Na drugi strani je tu "pravi" NY. Ljudje, ki tu res zivijo. To so
velikanska predmestja. Polna najrazlicnejsih etnicnih skupin, ki
vcasih zivijo v povsem svojih svetovih. Najbolj ociten primer so
ortodoksni zidi, ki so cisto v nekem svojem sedeminpetdesetem
univerzumu.
Tudi iz teh mnozic so nekateri prodrli na svetovni zemljevid.
Najprej mi pride na misel MTV east coast rap scena: kot naprimer Jay-Z
ali 50 cent. Ona dva sta prava, originalna izdeleka iz teh krajev.
Njima ni bilo treba potovat dalec - samo iz predmestja v center.
Zadnjic sem, cital "50 centovo" zgodbo. V primerjavi z njegovo zgodbo,
je moja turizem s petimi zvezdicami. Cisto sem se vzivel, lasje so mi
sli pokonci. –fuckin' shit, kaj je dal ta vse skozi: Njegovo mamo
–crack dealarko- so ubili, ko je bil star osem let… Matematiko se je
naucil na cesti: funt kokaina deljeno z…
"Get rich or die trying" Pri njemu je slo ZARES, ta scena (je)
RES zivi(ela) tu.
Ce gres v kaksen bolj sumljiv predel, lahko zacutis to energijo. Sicer
pa se je kriminal v NY v zadnjih desetih letih znizal za 70%. Pred
dvanajstimi leti, ko sem bil tu, smo se peljali cez Harlem. Vojna
cona! – brez zajebancije, okna so bila zazidana, ljudje so lezali na
tleh. Samo nekaj let po tem, pa sva z Bojanom lahko zivela tam.
Nekateri pravijo, da je s tem oropana dusa mesta ???
Naročite se na:
Objave (Atom)